Zakonske zveze med sorodniki so bile v zgodovini dolgo časa nekaj popolnoma običajnega in sprejemljivega. Najbolj znana družina, ki se je poročala med seboj, so zagotovo Habsburžani, ki so zaradi medsebojnega razmnoževanja trpeli za hudimi genskimi okvarami in zdravstvenimi težavami.
V modernem svetu so razmerja med sorodniki za številne nesprejemljiva in moralno sporna. Medtem ko so razmerja med bližnjim sorodstvom prepovedana z zakonom, pa so v nekaterih državah zakonske zveze oziroma razmerja med daljnimi sorodniki, na primer bratranci in sestričnami, dovoljena. To je dovoljeno v razvitih državah, kot so Nemčija, Nizozemska in Velika Britanija.
Slovenija pri dotičnih zakonskih zvezah sledi zgledu zgoraj omenjenih držav, a pod določenimi pogoji. 27. člen Družinskega zakonika namreč veleva, da zakonske zveze med seboj ne morejo skleniti sorodniki v ravni črti, niti sorodniki v stranski črti do vštetega četrtega kolena. Določba se sicer ne uporablja za razmerja, ki nastanejo pri posvojitvi, razen za sklenitev zakonske zveze med posvojiteljev in posvojenim otrokom.
Sodišče pa lahko zaradi utemeljenih razlogov dovoli sklenitev zakonske zveze med otroki bratov in sester ter med otroki polbratov in polsester.
Z vprašanji, koliko takšnih zakonskih zvez je v povprečju sklenjenih v Sloveniji in na podlagi, katerih razlogov se izda dovoljenje, smo se obrnili na Vrhovno sodišče ter na Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Okrožno sodišče, Ministrstvo za pravosodje in na Ministrstvo za javno upravo. Iz vseh institucij so nam odgovorili, da s temi podatki ne razpolagajo.
Tveganje za genetske bolezni je višje
V primeru sklenjene zakonske zveze med bratranci in sestričnami se lahko par odloči tudi za otroke, a to lahko s seboj prinaša tudi zdravstvene zaplete. Kot pojasnjuje prof. dr. Borut Peterlin s Kliničnega inštituta za genomsko medicino v Kliničnem centru Ljubljana, je tveganje za genetske bolezni pri takšnih otrocih za nekajkrat višje. "Tveganje je višje za okoli 2000 genetskih bolezni z avtosomno recesivno genetsko nagnjenostjo, odvisno od pogostosti posamezne bolezni v populaciji. Tveganje z bližino sorodstva narašča, prisotno pa je tudi, če se v družini ne zavedajo genetskih bolezni," je razložil.
Avtosomno recesivna genetska nagnjenost pomeni, da se določena bolezen pojavi le, če otrok podeduje dve okvarjeni kopiji istega gena – eno od vsakega starša. V primeru, da sta starša v sorodstvu, je večja verjetnost, da imata oba enako okvarjeno kopijo, zaradi česar je tveganje za pojav bolezni pri otroku večje.
"Zelo redko ima par visoko tveganje za rojstvo otroka z dvema ali več genetskimi boleznimi z avtosomno recesivno genetsko nagnjenostjo. V tem primeru lahko paru ponudimo predrojstno diagnostiko ali jih informiramo o drugih možnostih glede načrtovanja družine," je dodal.
Kadar gre za visoko tveganje za rojstvo otroka z genetskimi boleznimi, lahko paru ponudijo predimplantacijsko genetsko testiranje. Testiranje opravijo na zarodkih še pred prenosom v maternico. Ponudijo pa lahko tudi testiranje v zgodnji nosečnosti. Genetsko obravnavo sicer krije zdravstveno zavarovanje.
Izdaja dovoljenja za sklenitev zakonske zveze sicer ni pogojena z genetskim svetovanjem ali testiranjem. Za konec je Peterlin še izpostavil, da na leto obravnavajo manj kot 10 takšnih parov.
Čeprav zakonske zveze med sorodniki v večini držav veljajo za tabu, jih v določenih primerih zakonodaja še zmeraj dopušča – tudi v Sloveniji. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da bližnje sorodstvo med partnerjema poveča tveganje za dedne bolezni, zaradi česar tovrstnim parom svetujejo genetsko svetovanje in testiranje.
prevec jih je
bog se usmili nad propadlo državo v moralnem in etičnem smislu ker vse vrednote izginjajo
Povprašajte v Drežnici. #vse-mora-ostati-v-žlahti