Pregled je potekal novembra, decembra in januarja, vanj pa je bilo vključenih 19 naključno izbranih prevoznikov – 12 samostojnih podjetnikov in sedem pravnih oseb – s celotnega območja države.

Prometni inšpektorat, ki je izvajal nadzor predvsem s področja preverjanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje posameznih vrst prevozov in pogojev s področja socialne zakonodaje, je ugotovil skupno 40 kršitev zakonodaje, ki so se nanašale predvsem na področje neustreznega organiziranja dela voznikov, kar vodi v prekoračitve dovoljenega časa vožnje ter neupoštevanje predpisanih odmorov in počitkov.

Izdali so štiri upravne odločbe in izrekli pet ukrepov za odpravo nepravilnosti, v treh primerih pa so – zaradi suma zaposlovanja na črno – ugotovitve posredovali Inšpektoratu RS za delo. Prometni inšpektorji so izrekli devet opozoril in izdali 31 plačilnih nalogov v skupnem znesku 20.800 evrov – plačilne naloge so izdali 20 pravnim osebam, devetim odgovornim osebam pravnih oseb in dvema voznikoma.

Davčni inšpektorji nepravilnosti odkrili pri desetih

Davčni inšpektorji – ti so pod drobnogled vzeli poslovne knjige in dokumentacijo za drugo polletje 2011 – pa so nepravilnosti ugotovili pri desetih prevoznikih. Te so se nanašale na nepravilno obračunan sorazmerni delež DDV glede na prevoženo pot, neizdajanje računov za opravljene prevozne storitve, na gotovinska izplačila voznikom brez obračunanih in plačanih dajatev, na izdanih računih niso bili izkazani predpisani podatki, na nekaterih podjemnih pogodbah pa so bili prikazani razmeroma nizki zneski izplačil.

Šestim kršiteljem – eni pravni osebi in petim samostojnim podjetnikom – so izrekli globe v skupni višini 9000 evrov, izrekli so tudi štiri ustna opozorila. Za ugotovljene nepravilnosti so štirje zavezanci za davek med postopkom vložili samoprijave v skupni višini nekaj več kot 19.590 evrov.

Z nadzori bodo nadaljevali

Glede na ugotovitve oziroma število in vrsto nepravilnosti bodo inšpektorji za cestni promet in davčni inšpektorji nadaljevali s tovrstnimi nadzori. Osnovni cilj nadzora bo predvsem zagotavljanje izenačevanja pogojev konkurence, pa tudi zagotavljanje večje varnosti v cestnem potniškem prometu in izboljševanju pogojev dela voznikov.

Ob tem vse uporabnike storitev prevoza pozivajo, da vselej zahtevajo račune za opravljene storitve, prevozniki pa seveda lahko izkoristijo institut samoprijave. Na prometnem inšpektoratu in davčni upravi so prepričani, da bi k ureditvi področja lahko prispevala tudi interesna združenja prevoznikov, saj nezakonito poslovanje pomeni tudi nelojalno konkurenco.