Blaž Zgaga in Matej Šurc sta v 12 dneh zbrala 438 podpisov novinarjev za peticijo proti cenzuri in pritiskom na novinarje.
Želja politike po obvladovanju medijev v Sloveniji ni nova, razmere v številnih medijih pa kažejo,
da se v zadnjih nekaj letih pritiski na novinarsko svobodo krepijo, sta v sporočilu za javnost
zapisala pobudnika
peticije zoper cenzuro in politične
pritiske na novinarje v Sloveniji
Blaž Zgaga in
Matej Šurc. Opozorilo peticije po njunih besedah velja vsem političnim silam in
lastnikom medijev v državi.
Peticijo podpisalo 438 novinarjev
|
Pobudo za podpis peticije sta podala Matej Šurc (na sliki) in Blaž Zgaga. ©
BOBO
|
|
Od 10. do 22. septembra je peticijo sicer podpisalo 438 slovenskih novinark in
novinarjev. Peticijo pa sta njuna pobudnika v vednost poslala na več kot 320 naslovov v
tujini, med drugim voditeljem držav članic Evropske unije, mednarodnim organizacijam in številnim
tujim medijem. Poglavitni vzrok za podpisovanje peticije je dejstvo, da je sedanja slovenska vlada
zlorabila pomanjkljivosti medijske zakonodaje, ki je bila sprejeta v času prejšnjih vlad in je
hkrati že na začetku mandata spremenila oba medijska zakona, navajata pobudnika.
S peticijo seznanjen tudi Drnovšek
Pobudnika sta vsebino peticije in seznamo podpisnikov seznanila tudi predsednika
države
Janeza Drnovška
. Ta je dejal je, kot so sporočili z urada predsednika
republike, da je tudi sam že večkrat opozoril, da kakršnokoli omejevanje svobode izražanja in
poseganja v avtonomnost dela novinarjev pomeni poseganje v temeljna načela
demokracije. Sicer pa je v peticiji med drugim navedeno, da novi direktorji in
uredniki ne spoštujejo novinarske avtonomije in cenzurirajo novinarske vsebine, ki so kritične do
oblasti. Cenzura se v slovenskih medijih nanaša na vsebinske popravke člankov brez avtorjevega
soglasja, neobjavo naročenih člankov brez pojasnila, omejevanje poročanja o nekaterih politično
občutljivih temah in prepoved dostopa vladi nevšečnim mnenjskim voditeljem do določenih medijev.
Opozorjeno je tudi, da prihaja do odpovedi delovnih razmerij novinarjem, degradacij, odvzemov
delovnih področji, premeščanj, diskriminacij in šikaniranj.
Ministrstvo za kulturo: Vlada ne vpliva na neodvisnost medijev
|
Na ministrstvu za kulturo zavračajo obtožbe, da vlada omejuje novinarsko
svobodo. © BOBO
|
|
Na očitke o omejevanju novinarske svobode so se že odzvali na
ministrstvu za kulturo
, kjer so zatrdili, da vlada ne vpliva na neodvisnost
medijev. Kot so v odzivu zapisali na ministrstvu, v nadzornih svetih dveh delniških družb, ki
izdajata tri najbolj brane dnevne časopise v Sloveniji država preko podjetij v njeni lasti niti
nima večinskega vpliva, ne pri Delu, še manj pa pri Dnevniku. Slednji, navajajo na ministrstvu, je
v večinski lasti družbe, ki jo vodi vpliven član opozicijske stranke, ki je v preteklem mandatu
vodila slovensko vlado, kar pa očitno ni bilo sporno, saj neodvisni slovenski novinarji o tem niso
pisali v tujino. Glede same svobode medijev, pa so na ministrstvu mnenja, da če odgovorni urednik
oceni, da določen izdelek zaradi nedoseganja profesionalnih standardov ali preverjenosti informacij
ni primeren za objavo, nekateri novinarji v Sloveniji preprosto sklenejo, da je za to odgovorna
vlada ali pa kar njen predsednik.