S 75 glasovi za in 11 proti je Slovenija ratificirala vstop Hrvaške v Nato, kar so že pozdravili na Hrvaškem. Poslanci so soglasno potrdili tudi ratifikacijo vstopa Albanije v zvezo Nato. Za ratifikacijo je glasovalo vseh 78 prisotnih poslancev. 

SLS in SNS proti vstopu
Proti vstopu so glasovali v poslanskih skupinah SLS in SNS. Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je poudaril, da bi morala Hrvaška v procesu vključevanja v Nato podati tudi določene zemljevide, ki bi lahko prejudicirali slovensko-hrvaško mejo. Radovan Žerjav je v imenu poslanske skupine SLS pojasnil, da vstop Hrvaške v Nato podpirajo le ob določenih pogojih. Tako kot prvak SNS je tudi Žerjav poudaril, da bi morali biti v dokumentaciji, v katero so imeli vpogled poslanci, zemljevidi, a jih ni bilo.

	Če bi se danes zgodilo, da bi DZ iz teh ali onih razlogov zavrnil ratifikacijo o vstopu Hrvaške v zvezo Nato, bi imela Hrvaška zelo močan adut v svojih rokah, ko bi mednarodno skupnost prepričevala, da ne samo pri EU, ampak tudi pri Natu Slovenija iz neke kaprice blokira njeno približevanje tema dvema institucijama. premier Borut Pahor

Premier Borut Pahor je zagotovil, da v dokumentaciji ni spornih stvari, zaradi katerih ne bi podprli ratifikacije vstopa Hrvaške v Nato. Poudaril je, da gre pri vključevanju v Nato za drugačen proces kot pri približevanju Hrvaške v EU. Z izidom glasovanja je premier zadovoljen. "Danes je slovenska politika dobro opravila svoje delo in to je eden tistih dni, ko smo lahko ponosni," je dejal Pahor, ki ocenjuje, da je Slovenija iz krča, v katerem se je znašla, izšla kot zmagovalka. "Ravnala je premišljeno, odločno, razumela je, kakšna je hierarhija ciljev, postavila verodostojnost na prvo mesto in tako tudi potrdila svojo odločenost. Lahko smo upravičeno zadovoljni," je ocenil slovenski premier.

Med tistimi, ki napovedujejo referendum, je tudi Zmago Jelinčič. © BOBO

Izglasovali presežek
Državni zbor se je sestal na izredni seji, na kateri so vnovič obravnavali predlog zaključnega računa državnega proračuna za leto 2007. Državni zbor je z 59 glasovi za in devetimi proti izglasoval, da je imela Slovenija leta 2007 proračunski presežek.

Predlog so prvič obravnavali že na januarski redni seji, a so ga zavrnili, saj so proti glasovali poslanci strank SD, Zares in LDS. V razpravi so opozarjali, da je računsko sodišče zaključnemu računu izreklo mnenje s pridržkom, poleg tega naj bi proračun ne zabeležil presežka, temveč primanjkljaj.

Politični zaplet
Zaradi zavrnitve zaključnega računa se je poslanska skupina Slovenske demokratske stranke odločila, da ne bo več sodelovala pri glasovanjih. Zato poslanci niso mogli glasovati o protokolu vstopa Hrvaške in Albanije v zvezo Nato. Za potrditev protokola je namreč potrebna dvotretjinska večina. Brez poslancev SDS pa tega praktično ne bi mogli doseči, zlasti ker sta poslanski skupini SNS in SLS napovedali, da vstopa Hrvaške v Nato ne bosta podprli. Vlada se je zato odločila, da zaključni račun spet pošlje v parlament.

O računu tudi matična komisija
Še pred izredno sejo parlamenta se je do zaključnega računa še enkrat opredelila matična komisija za nadzor javnih financ. Državnemu zboru je sklenila vnovič predlagati, naj sprejme zaključni račun državnega proračuna za leto 2007. Predstavniki LDS in SD so glasovali proti, poslanska skupina Zares, ki je prvič sprejemu nasprotovali, pa stališča ni predstavila. O vsebini zaključnega računa državnega proračuna za leto 2007 na seji niso razpravljali.