Foto: Boštjan Tacol Manca Borko Na volitvah predsednika države, ki je edina funkcija na državni ravni, za katero je nekdo izvoljen neposredno, po mnenju analitikov volilci bolj odločamo o sami osebi in osebnosti kot o levi ali desni usmeritvi voljenega. Glede na vlogo predsednika države, ki mu jo določa ustava, je to logično. Kljub temu se v predvolilni kampanji tudi tokrat obračunava predvsem na relaciji levo-desnih pozicij in morebitne sredinske drže. Čeprav je predsednik države v položaju, kjer naredi tisto, kar mu nalaga ustava, se bitka bije tam, kjer ima bolj proste roke – pri podeljevanju odlikovanj in pogledu na polpreteklo zgodovino. Z barvo.

Referendum. Pred vrhuncem kampanje volitev, ki bodo to nedeljo, pa sta na politično prizorišče treščili dve pobudi za referendum. Komentirali so ju tudi kandidati. Zver je zavzel jasno stališče podpore trenutni vladi, Pahor je izkoristil priložnost, da je povedal, da je prav taka situacija pripeljala do padca njegove vlade in da zato referenduma nista ustrezna rešitev, Türk pa je s položaja zdajšnjega predsednika države poskusil biti spravljiv. Če gledamo zgolj s stališča predsedniške tekme, bodo morali zdaj kandidati za predsednika reagirati približno tako kot vzgojiteljica v vrtcu. Pomiriti sprte strani in s svojim likom poskusiti doseči nek ugodnejši kompromis, kot bi bila dva nova referenduma. Tako se bo že pred nedeljo lahko videlo, koliko povezovalnosti in spravljivosti zmore vsak od njih, pa tudi, kako dorasli situaciji so njihovi politični zavezniki.