Vprašanje podnebnih sprememb

Dva meseca in pol pred podnebno konferenco v Köbenhavnu bodo precej pozornosti namenili tudi vprašanju podnebnih sprememb. Danska prestolnica bo namreč decembra gostila svetovno podnebno konferenco, na kateri naj bi se svetovne države dogovorile o novem globalnem režimu v boju proti podnebnim spremembam po poteku veljavnosti Kjotskega protokola leta 2012. Nevladne organizacije in številni politiki opozarjajo, da so pogajanja o novem globalnem sporazumu za boj proti podnebnim spremembam zastala in da je v osnutku končnega besedila še vedno na stotine vprašajev in odprtih formulacij. Grozi celo popoln neuspeh.

Tokratno srečanje bo nadaljevanje procesa, ki se je začel novembra lani s prvim vrhom G20 v Washingtonu in nadaljeval aprila v Londonu. Svetovna finančna in gospodarska kriza je namreč okrepila spoznanje o soodvisnosti svetovnih držav in potrebi po globalnem usklajevanju politik v skladu z načelom globalne težave, globalne rešitve.

Stališča EU in ZDA povsem različna
Na srečanju naj bi ocenili uresničevanje že sprejetih zavez, posebna pozornost pa bo najverjetneje na konkretnih ukrepih za strožjo regulacijo finančnega sistema. Razlike v stališčih med EU in ZDA, ko gre za regulacijo finančnega sistema, so precejšnje. Medtem ko želi Unija v ospredje postaviti predvsem vprašanje nagrajevanja v finančnem sektorju, do česar so v Washingtonu zelo zadržani, pa želijo ZDA doseči nov celovit sporazum na področju kapitalske ustreznosti bank.

Cilj je odpraviti globalna neravnotežja
Voditelji bodo razpravljali tudi o oblikovanju izhodnih strategij iz povečane javnofinančne zadolženosti zaradi protikriznih ukrepov. Obenem naj bi se predvsem britanski premier Gordon Brown in gostitelj srečanja, ameriški predsednik Barack Obama, zavzemala za to, da bi se voditelji G20 že na tokratnem srečanju lotili oblikovanja mehanizma za odpravljanje globalnih neravnotežij, ki so po mnenju številnih strokovnjakov med razlogi za izbruh globalne krize.