Oba sindikata sta vse knjižnice, direktorje knjižnic in vse bibliotekarje, ki so zadolženi za nabavo gradiva, pozvala, naj zavrnejo knjige in še posebej slikanice, ki jih ni ilustriral človeški ilustrator. Svoj poziv sta sindikata utemeljila z več razlogi. Eden od njih je, da naj javni zavodi, ki razpolagajo z javnim denarjem, podpirajo človeško ustvarjalnost ter da naj otroci odraščajo ob slikanicah ilustratorjev s srcem in dušo.
Opozorili so tudi da slikanice, ustvarjene z umetno inteligenco - na trgu cenovno izenačene s slikanicami, ki so jih ustvarili pravi ilustratorji in so jih založbe za njihovo delo plačale - pomenijo tudi kršitev avtorskih pravic. Poleg tega gre za večinoma vsebinsko slabe slikanice z nekakovostnimi, nedoslednimi in netočnimi ilustracijami, so še dodali.
"Knjižnice so branik ustvarjalnosti"
Izpostavili so tudi varovanje bogate slovenske kulturne dediščine ter spomnili, da je bila Slovenija vedno ponosna na svoje legendarne ilustratorke, kot so Marlenka Stupica, Ančka Gošnik Godec, Jelka Reichman in Marjanca Jemec Božič, na legende stripa in karikature, kot sta Miki Muster in Hinko Smrekar, ter na mojstre humorja, kot sta Marjan Manček in Zvonko Čoh, ima pa tudi mednarodno uveljavljene ilustratorke, kot so Lila Prap, Alenka Sottler, Marija Lucija Stupica, Polona Lovšin in Kristina Krhin, ter močne glasove mlajše generacije, kot sta Maja Kastelic in Hana Stupica.
"Ravno knjižnice so branik te ustvarjalnosti, saj vsem otrokom nudijo enako možnost brezplačnega dostopa do tovrstnega bogastva," so še zapisali pri Glosi in Zasuku, kjer še menijo, da je podpora ilustratorjem in njihovi ustvarjalnosti tudi pomemben zgled za otroke in podpora delu.
