Kot je poročala hrvaška nacionalna televizija, je ladja hrvaške vojne mornarice v
hrvaškem teritorialnem morju blizu otoka Vis ustavila italijanske ribiče. Glede
na to, kje je bila ladja ustavljena, je morala ta po poročanju hrvaških medijev mimo zaščitne
ekološko-ribolovne cone. Za zdaj še ni znano, za kakšen prekršek je šlo v tem primeru, po
prepričanju hrvaških medijev pa gre za dokaz, da se italijanski ribiči ne ozirajo na ERC. Sicer pa
je hrvaško obrambno ministrstvo potrdilo, da je patruljna ladja hrvaške vojaške mornarice Šolta pri
otoku Palagruža nekaj pred šesto uro zjutraj zajela italijansko ribiško ladjo Antonio Madre. Ladja
je bila znotraj hrvaškega teritorialnega morja, približno 2,7 navtične milje severovzhodno od
otoka. Dodali so, da je italijanska ladja poskušala zapustiti hrvaške teritorialne vode, vendar se
je ustavila po vnovičnih opozorilih po radijski zvezi. Obe ladji sta nato zapluli proti Visu, kjer
je vojaška ladja italijansko kočarico predala hrvaški pomorski policiji, so še sporočili iz
hrvaškega obrambnega ministrstva. Splitska policija je medtem sporočila, da je bila ladja Antonio
Madre v krivolovu in da bo sodnik za prekrške z Visa določil kazen za posadko.
Odziv italijanskega zunanjega ministerstva
Kot poroča italijansko zunanje ministerstvo sta italijansko veleposlaništvo v Zagrebu in
konzulat v Splitu v stiku s poveljnikom ladje "Antonio Madre" ter pristojnimi hrvaškimi oblasti in
budno spremljata razvoj dogodkov. Kočarica se še vedno nahaja v viškem pristanišču; plovilo pa se
bo lahko vrnilo v Italijo šele po končanem sodnem postopku. Iz Rima so sporočili, da vkolikor bo
potrjeno, da je bila italijanska kočarica v hrvaških ozemeljskih vodah, tega dogodka ne bo mogoče
na noben način povezati s hrvaško enostransko uveljavitvijo ERC.
Bruselj: Rešitev za ERC nujna takoj, ko bo nova hrvaška vlada
Ključno pri vprašanju zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu je, da se
"rešitev najde takoj po oblikovanju nove vlade na Hrvaškem", je v Bruslju poudarila
tiskovna predstavnica Evropske komisije
Christiane Hohmann. Le tako se namreč Hrvaška
lahko
izogne negativnim posledicam pogajanj za članstvo v Evropski uniji, je ponovila
stališče Evropske komisije, ki ga je komisar za širitev
Olli Rehn nazadnje posredoval v nedeljo. Pristopna pogajanja Hrvaške bodo leta
2008 po pričakovanjih stopila v odločilno fazo,
"če bo to vprašanje uspešno rešeno" in če bo država še naprej učinkovito izvajala vse
reforme, je v nedeljo v sporočilu za javnost pred napovedano uveljavitvijo cone tudi za države
članice poudaril Rehn. Evropska komisija je Hrvaško dva dni pred začetkom slovenskega predsedovanja
EU spomnila na njene zaveze iz leta 2004 o izogibanju enostranski uveljavitvi cone v Jadranu.
Hrvaško je pozvala, naj
"v celoti spoštuje" dogovor z Italijo in Slovenijo s četrtega junija 2004, ki je bil
junija 2004 vključen tudi v sklepe Evropskega sveta.
Je Hrvaška pripravljena na ERC?
Sanader za pogovore
Kot je znano, je Hrvaška s prvim januarjem ERC uveljavila tudi za članice EU, in to kljub dogovoru s Slovenijo, Italijo in Brusljem iz leta 2004, v katerem se je Zagreb zavezal, da cone za članice Unije ne bo uveljavil brez soglasja z njimi. Bruselj je Hrvaško v zadnjih mesecih, nazadnje še v nedeljo, sicer opozarjal na možne negativne posledice takšnega koraka za njeno nadaljnje približevanje Uniji. Hrvaška je po novembrskih parlamentarnih volitvah medtem še vedno brez nove vlade, sabor pa se še ni sestal na ustanovni seji. Hrvaški parlament bo po napovedih sestavljen enajstega januarja, medtem ko ima mandatar za sestavo nove hrvaške vlade Sanader rok za potrditev vlade do petnajstega januarja.
Pomembna je tudi ekološka plat ERC!
V Umagu je imela mreža ekoloških društev Jadrana, Plavi forum, tiskovno konferenco, kjer je predsednik vodilnega ekološkega društva na Jadranu Vjeran Piršić izjavil: "Uveljavitev hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) je predvsem ekološko vprašanje." Vprašanje ERC se po njegovem mnenju prepogosto zlorablja v različne politične namene, namesto da bi Jadran ustrezno zaščitili.
Kot največja ekološka problema Jadrana izpostavlja promet tankerjev v italijanska pristanišča ter nenadzorovani in čezmerni ribolov italijanskih ribičev. Oba problema sta tudi znanstveno utemeljena, saj satelitski posnetki kažejo, da tankerji z izpiranjem balastne vode v morju več kot 200-krat na leto onesnažijo Jadransko morje, italijanski ribiči pa so v zadnjih 20 ali 30 letih s čezmernim ribolovom skorajda popolnoma uničili ekosistem v svojem delu Jadrana.