“Vodilni v podjetju Sintal so sprožili akcijo lova na čarovnice in poskušajo na vsak način utišati vse javne objave o nepravilnostih, ki jih že leta izvajajo nad delavci,” so v anonimki zapisali bivši delavci Sintala.

Predsednik uprave koncerna Robert Pistotnik vse obtožbe zavrača in trdi, da delajo “dobro in pošteno. In vsak, ki dela tako, je tajkun, ki ga je treba linčati in pribiti na zid.”

Tožba za FB-prijateljstvo

Spor se je začel, ko sta se na spletu pred tedni pojavila blog in profil na Facebooku (FB) Razkrinkan Sintal. Na njem so objavljene zgodbe delavcev, ki menijo, da so jim kršene pravice. FB-profil ima trenutno nekaj več kot 200 prijateljev.

Štirje so iz odvetniške pisarne Nine Zidar Klemenčič dobili, kot pravi anonimka, “grozilno pismo, v katerem jih obtožujejo odgovornosti za objavo škodljivih informacij o Sintalu”.

Dali so jim 24 ur časa, da odstranijo profil, česar pa niso storili, zato so jim napovedali civilne in kazenskopravne postopke, vključno z izterjavo odškodnine za blatenje dobrega imena.

Nezakoniti dokazi?

Delavci se sprašujejo, zakaj so izbrali prav te štiri ljudi. Dva sta na profilu komentirala javne objave, dva pa sta bila s profilom le prijatelja. Pistotnik se je odgovoru na vprašanje, kakšne dokaze imajo in kako so jih pridobili, izognil: “O tem javnosti ne moremo podajati informacij, ni pa bilo nezakonito. Dokazov in prič je več kot dovolj, in to bomo dokazali na sodišču.”

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je povedala, da lahko v FB-profil vdre vsak računalničar. Če se izkaže, da so bili podatki pridobljeni nezakonito (če so denimo zaposlenim pregledali službene računalnike), jih delavci lahko prijavijo policiji.

Kot je dodala, primera tožbe zaradi FB-prijateljstva ne pozna, so pa delavci zaradi objav na FB že dobivali odpovedi. Po njenem mnenju bo na sodišču ključno, ali bo podjetje lahko dokazalo, da so objavljene nepravilnosti laž, oziroma ali bodo delavci dokazali, da so v imenu javnega interesa razkrili resnične kršitve.

Sam svoj policist

Pistotnik zavrača opozorila delavcev, da so jim pravice kršene sistematično, in krivdo vali na nekdanjega delavca, ki naj bi ga dobili pri kraji predmeta manjše vrednosti. Na naše vprašanje, zakaj kraje, če je res bila, niso prijavili policiji, je odgovoril, da je šlo za manjšo krajo, ki se ne preganja po uradni dolžnosti.

Za kakšen predmet naj bi šlo, pa ni želel razkriti. Trdi tudi, da je isti delavec sam dal odpoved, nato pa naj bi jih začel izsiljevati, naj ga v zameno za umik spletnega profila vzamejo nazaj v službo in mu plačajo zapadle obveznosti ali pet tisoč evrov. A Pistotnik nam o izsiljevanju ni predložil nikakršnih dokazov, policiji pa tega tudi ni prijavil; zakaj, ni pojasnil.

Delavci pa menijo, da so šikanirani zaradi organiziranja v avtonomen sindikat (drugega vodi brat direktorja Sintala Celje) in javnega opozarjanja na kršitve delovne zakonodaje, kot je denimo preveč nadur.

Sintalov varnostnik z 260 nadurami

Nadure. Pridobili smo sezname Sintalovih varnostnikov, ki naj bi delali tudi po deset ur na teden več, kot je zakonsko dovoljeno, nekateri pa tudi do 260 nadur, čeprav je zakonska letna meja 170 nadur. Šef Sintala Robert Pistotnik nadur ne zanika, a pravi, da so dokumenti ponarejeni in da delavci ne razumejo tako imenovane pripravljenosti.

130 ljudi na minimalcu

Delavce lahko v izrednih razmerah pokličejo v službo, a to po Pistotnikovem mnenju niso nadure. Dobili naj bi le nagrade, a dokumenti kažejo, da so nadure obračunane s tarifami. Delavci opozarjajo, da jim Sintal izplačuje manj od zakonsko določene minimalne plače. Pistotnik to upravičuje s sporazumom o postopnem dvigu plač.

Zanika neizplačevanje regresa, a potrjuje, da morajo delavci, če gredo iz podjetja v dveh letih, plačati obrabnino delovnih oblek.