lada namreč namerava prodati deleže v podjetjih, ki imajo geostrateški pomen za Slovenijo, denimo v Luki Koper in Aerodromu Ljubljana. Kot veleizdajo v SD ocenjujejo tudi nameravano prodajo celotnega deleža države v Telekomu Slovenije. Nobena država ne prodaja operaterjev, saj to pomeni ogrožanje nacionalne varnosti, je danes na novinarski konferenci poudaril vodja poslanske skupine SD Janko Veber.

Tuji operaterji bodo z velikim veseljem prevzeli Telekom Slovenije, je dodal in se zbal, da bo kupec sedež operaterja preselil iz Slovenije. Podobno usodo napoveduje Krki, katere uvrstitev na seznam ga je presenetila. "Prodaja tega deleža pomeni selitev sedeža Krke iz Slovenije. Upam, da se vsi zavedamo, kaj to pomeni za naš narodnogospodarski položaj," je dejal.

Banke čaka razprodaja

Glede nameravane prodaje bank v državni lasti je ugotovil, da jih želi vlada razprodati po najnižji možni ceni. Drugače jih v tem trenutku ne bo hotel nihče kupiti, je menil.

V SD nasprotujejo tudi prodaji Holdinga Slovenskih elektrarn, ki po Vebrovih besedah pomeni velik razvojni potencial za nove investicije na področju energetike. "Namesto da bi ta denar vlagali v razvoj, vlada predlaga, da se ta sredstva kopičijo pri potencialnih kupcih," je ugotovil.

Zavarovalnice Triglav na seznam sploh ne bi smeli uvrstiti, saj ta delež ni v lasti države, temveč zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma ljudi. Prodati Pošto Slovenije, ki posluje izredno uspešno in je lastnica Poštne banke Slovenije, pa se je vlada očitno odločila prodati le z namenom zagotovitve dobrih donosov novim lastnikom.

Klasifikacija pravzaprav vsebuje le spisek razprodaje premoženja in Veber v njej pogreša opredelitev ključnih dejavnikov za razvoj posameznega področja ter zagotavljanje ustrezne socialne varnosti v Sloveniji. To je denimo vsebovala strategija medtem že ugasle Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS.

Stavijo na državni svet

Veber je spomnil, da si v SD prizadevajo za vložitev zahteve za presojo ustavnosti zakona o Slovenskem državnem holdingu. Ker v nobeni poslanski skupini niso prispevali podpisov, se bodo o vložitvi zahteve začeli pogovarjati z državnim svetom.

Zdaj se mu zdi ključno, da dobijo podporo državnega sveta, saj zahteva za ustavno presojo vsebuje zahtevo po zadržanju izvajanja zakona. "V tem času se bo politiki omogočilo, da ponovno premisli, ali je veleizdaja, ki je zapisana s to klasifikacijo, res rešitev za Slovenijo," je dejal. Prihodki od prodaje teh deležev se namreč ne bodo stekli v proračun, temveč bodo poniknili znotraj holdinga brez ustreznega nadzora DZ.