Poslanski skupini SDS in NSi sta na ustavno sodišče naslovili zahtevo za oceno ustavnosti zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države. Zakon je namreč po njihovem mnenju v neskladju z več členi ustave, zato od sodišča pričakujejo, da takoj zadrži njegovo izvajanje, so sporočili iz SDS.

V poslanskih skupinah SDS in NSi ustavnemu sodišču v pobudi predlagajo, da zaradi nastanka težko popravljivih posledic takoj zadrži izvajanje zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države. Ustavnemu sodišču predlagajo tudi, da ugotovi, da je zakon v neskladju z več členi ustave, ter da vladi in DZ naloži uskladitev zakona z ustavo v roku treh mesecev.

Predlagatelji trdijo, da je zakon v neskladju z več členi ustave

Spomnili so, da je bila pri sprejetju zakona uporabljena posebna zakonodajna tehnika noveliranja - t. i. omnibus pristop. Zakon posega v vsebino 11 zakonov, ki niso istovrstni in med seboj neločljivo povezani, zato tak zakonski pristop pri noveliranju veljavne zakonodaje po mnenju podpisnikov zahteve ni utemeljen. Na to je v svojem mnenju opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ, so navedli in poudarili, da je takšne zakonodajni pristop dopusten zgolj izjemoma, v vsebinsko strogo omejenem obsegu in ob izkazanih utemeljenih razlogih.

Ob tem so pojasnili, da nekatere spremembe 11 zakonov, ki jih naslavlja zakon proti škodljivim ukrepom pretekle oblasti, še niso stopile v veljavo, zato po oceni SDS in NSi ni mogoče govoriti o škodljivih posledicah veljavnih zakonov, prav tako ni utemeljenih razlogov za sprejem in uveljavitev omenjenega zakona.

Cilj zakona je po njihovih navedbah odprava določenih sprejetih zakonskih sprememb iz političnih razlogov, kar ne zagotavlja pravne varnosti in enakosti pred zakonom, zato krši oz. je v neskladju z 2., 14., 15., 44., 90. in 153. členom ustave.

Predlagatelji zahteve menijo tudi, da gre za nedopusten poseg v pravice, ki izhajajo iz instituta zakonodajnega referenduma. Na omenjeni zakon ni mogoče vložiti pobude za zakonodajni referendum, saj vsebuje tudi spremembe zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.

Prav tako so opozorili na spoštovanje načela enakosti, po katerem lahko predlagatelji zakona pri ponovnem uvajanju preteklih ureditev pravne položaje uredijo različno le, če imajo za to razumen razlog. V kolikor razloga ni navedenega, je treba rešitve utemeljiti, sicer so dolžni enako urediti tudi pravni položaj subjektov, za katere je v vmesnem času veljala drugačna ureditev. Tega predlagatelji zakona po oceni SDS in NSi niso storili.

Zakon je bil sprejet kljub vetu državnega sveta

Predlog zakona proti škodljivim ukrepom pretekle oblasti so pripravili v Inštitutu 8. marec. Zakon so v DZ vložili 25. aprila, potem ko so za vložitev zbrali skoraj 15.000 podpisov ljudi. Kot so pojasnili ob vložitvi predloga zakona, ta med drugim onemogoča vstop podjetja Uber v Slovenijo, naravovarstvenim organizaciji omogoča varovanje interesov narave, policiji pa avtonomno in od politike neodvisno delovanje.

DZ je zakon sprejel 14. julija, a je državni svet nato 20. julija nanj izglasoval veto. Dan pozneje so nato poslanci o zakonu glasovali ponovno in ga zopet potrdili.

dezurni@styria-media.si