Lahko bi rekli, da je delo policista v teh časih precej nehvaležno. Njihovo primarno delo je zagotavljati varnost, kar se trenutno nanaša predvsem na zagotavljanje varnosti z vidika zdravja. Poleg redarjev so bili v javnosti hitro proglašeni za dežurne "kotrolorje". Čeprav so dobili nove zadolžitve oziroma pooblastila za namen zajezitve in obvladovanja epidemije ter spoštovanja posebnih ukrepov, zaposleni pri Policijski postaji Ljubljana – Center Tina Gabrič in Ana Glumac menita, da se njihovo delo ni dosti spremenilo.
"Še vedno delamo kot prej, v vseh razmerah. Na dežju, ali pa ob covidu-19. To sodi v del službe. Smo le bolj pazljivi," povesta, ko se za intervju dobimo na policijski upravi na Prešernovi cesti, ravno v času, ko je v bližini potekala intervencija bombnih tehnikov zaradi sumljivega predmeta na vozilu. Policistki sta celo prepričani, da imajo ostalih intervencij manj, saj se sedaj zgodi manj ropov, tatvin in prometnih nesreč. Je pa v tem času več prijav, saj jih ljudje opozarjajo glede zabav in druženj sosedov, ki v tem času niso dovoljeni.
Klicev je veliko in prav na vse se po uradni dolžnosti morajo odzvati. Opažata, da veliko ljudi ne ve, na koga naj se obrnejo in zato raje zavrtijo prikladno številko 113, ki jih usmeri na pristojne institucije. "Policija je vedno na voljo za vse in ljudje se na nas obračajo z raznoraznimi vprašanji," povesta in dodata, da kljub drugačnem prepričanju nekaterih z javnostjo ta čas dobro sodelujejo. Opažata pa, da so "ljudje te dni bolj zaskrbljeni, saj ne vejo, kaj jih čaka, zato jih je strah".
Decembrska misija naše rubrike Glas generacije se glasi: "Vse je mogoče, če se hoče." V teh težkih in negotovih časih opozarjamo na težave, pri čemer nismo osredotočeni na negativo. Iščemo rešitve in pišemo tudi o pozitivnih zgodbah, intervjuvamo navdihujoče ljudi ter skupaj ustvarjamo boljšo družbo za vse generacije. V decembru bomo vsebine prilagodili željam. Tako željam otrok kot željam odraslih in starejših. Številne želje otrok iz šibkejših okolij bomo s pomočjo bralcev tudi uresničili in jim tako na obraz pričarali decembrski nasmeh. Decembrsko misijo lahko soustvarjate z nami, sledite pa nam lahko TUKAJ.
"Tudi če ne prejmeš zahvale, veš, da si opravil dobro delo"
Z grenkim priokusom sta spremljali zadnje nasilne proteste v središču Ljubljane. "Imeli sva srečo in nisva bili tam. Vse nas je skrbelo za sodelavce. Od aprila dalje smo ob protestih poskrbeli za to, da se nikomur nič ne bi zgodilo. Potem pa se pojavi skupina, katere glavni namen je, da poškoduje policiste. Ni pomembno, ali si tam ti ali sodelavec, za vse te enako skrbi. Smo kot družina, saj skupaj preživimo veliko časa. Med nami se je vzpostavilo zaupanje in zavedanje, da bo nekdo drug vedno stal za tabo," se z žalostjo spominjata preteklih dogodkov.
Poklic, znotraj katerega sta izpostavljeni tudi pretresljivim dogodkom, ju je opremil z veliko znanja. Tega z veseljem predajata najmlajšim na predstavitvah v šolah, pa tudi na svoje otroke.
"Šele na policiji sem se naučila nekaterih stvari, na primer to, da torbico zmeraj nosim spredaj. Pa tudi precej stvari glede interneta in medvrstniškega nasilja. Imam 14-letno hči. Precej znanja, ki ga pridobim v službi, koristno uporabim pri vzgoji. Težke stvari pozabiš, tisto, kar ti pomaga, pa ohraniš in ti je v pomoč. O težkih zadevah se sodelavci drug z drugim pogovorimo že v službi in si na ta način pomagamo," o pozitivnih pa tudi negativnih vidikih omenjenega dela pove Ana Glumac. Na policiji dela že 17 let.
Status policista se je spremenil
Kot opažata, se je v zadnjih letih status policistov precej spremenil. Prav tako je vse več različnih nalog, ki jih morajo opravljati policisti. Se je pa veliko spremenilo na področju psihosocialne pomoči policistom v povezavi s pretresljivimi dogodki, ki so jim bili priča. Tega v preteklosti ni bilo. Na policiji imajo sedaj zaposlene psihologe, prav tako so na voljo policisti zaupniki, v kolikor zaposleni zavrnejo strokovno pomoč.
Zanima nas, kako oziroma če sploh lahko pretresljive dogodke iz službe v domačem okolju odmislijo. "Po interventnem dogodku se o tem pogovorimo. Ko je treba ukrepati, delaš po najboljših močeh in odreagiraš s čim manj čustvi. Kasneje pa te čustva seveda lahko preplavijo in moraš to rešiti," se v pogovor vključi predstavnik za odnose z javnostmi in policijski inšpektor Tomaž Tomaževic.
Kako se na delovnem mestu policista soočati s strahovi, ni več tabu tema. "Izkušnje te naučijo, da znaš to prebroditi, dobiš trdo kožo. Sprejeti moraš predvsem to, da so ljudje jezni na sistem in ne osebno nate. Zavedaš se, da je denimo otrokom, ki so žrtve družinskega nasilja, še huje kot tebi in da si tam predvsem zato, da pomagaš. Včasih si nemočen in ne moreš pomagati. Moraš se sprijazniti s tem, da so stvari, ki niso v tvoji moči," razmišljajo sogovorniki.
Ker smo zadnje čase predvsem pod vplivom negativnih stvari, policistki povprašamo o dobri izkušnji oziroma dogodku, ki se jima je na delovnem mestu zgodil nedavno in jima je ostal v spominu. Policistka Glumac opiše situacijo, ki se je pripetila prejšnji teden: "Zdravstveno osebje naj bi prespalo v hotelu, bili so pozni in so tja prišli ob 2. uri zjutraj. Nihče jim ni odprl vrat. Zato smo s svetlobnimi signali opozorili odgovorne, da so jim končno odprli. Ker so imeli zgolj pet ur časa za spanje, so bile te minute zanje dragocene."
Njeni sodelavki pa je v lepem spominu ostala gesta starejše občanke, ki je sama od sebe pristopila do nje in ji priznala, da bi jo rada kljub temu, da policijo vsi grajajo, ona rada pohvalila.