"Zaposlen sem v državni upravi in se imam za dobrega delavca. Moj odnos do dela je zavzet, opravljam ga vestno in si prizadevam za kvalitetno opravljeno vsako naloženo nalogo. Ker sem dobro usposobljen, predvsem pa marljiv, mi to večinoma tudi uspeva.  Enakega mnenja je tudi moj nadrejeni, še več, enakega mnenja je tudi njegov nadrejeni. Oba sta v prvi vrsti poštena človeka in sodelavca, se z zaposlenimi veliko pogovarjata in nam dajeta vedeti, kadar sta zadovoljna z našim delom. Žal je trenutno stanje takšno, da za dobro delo ni denarne stimulacije, vendar se je potrebno zavedati, da je pač osnovna dolžnost zaposlenega dobro opravljeno delo," pismo začne javni uslužbenec.

In nadaljuje, da se v vsakem oddelku vsakega direktorata vsakega ministrstva najde zaposleni, ki dela slabo, ki svojega dela ne opravi kvalitetno in nima pravega odnosa do sodelavcev. "To kmalu opazijo nadrejeni, ki posledično  več  zahtevnejših nalog naložijo dobrim delavcem, slabšim pa vedno manj."

Slabih ni mogoče odpustiti

Poudari tudi, da slabših delavcev brez hujših kršitev v javni upravi sploh ni mogoče odpustiti, ne glede na to, ali delajo slabo.

Jezi ga, ker so mediji te dni polni obrazov predsednikov sindikalnih central s patetičnimi parolami, kako ne bodo dovolili odpuščanja, v zraku je spet grožnja vladi s stavko v javnem sektorju. "Tudi sam plačujem članarino sindikatu, a jo bom nemudoma prenehal! Dragi sindikalisti, to ni borba za svoje člane, to je borba za nesposobne in lene! Vaše stavke so že naravnost smešne. Sam osebno nisem sodeloval še v nobeni. V našem oddelku stavkajo samo tisti, ki nimajo kaj početi, mene namreč vse delo počaka, in če danes stavkam, bom jutri delal dvakrat več."

"Za koga so sindikati?"

Sprašuje se, za koga se zavzemajo sindikati. "Za čim več zaposlenih, za dajanje potuhe lenuhom in nesposobnim, za destimulacijo tistih javnih uslužbencev, ki se trudimo, ker se zavedamo odgovornosti svojega položaja in odgovornosti do državljanov, ki nas plačujejo? Odpuščanje v javnem sektorju je vendar krasna priložnost, da se znebimo lenih, nesposobnih in destruktivnih uslužbencev, ki jih drugače ni mogoče odpustiti."

Sam se sicer ne boji za svoje delo, ampak ga boli, da kljub temu, da dela več, dobiva enako oziroma manjšo plačo kot tisti, ki se jim delati ne da. Meni, da gredo prizadevanja sindikalistov v napačno smer. "Vem, da gre za politični boj, tudi sam ne podpiram trenutne vlade, vendar je to v realnem svetu marljivega delavca popolno irelavantno. Če hočemo učinkovit javni sektor, morajo biti zaposleni pridni in marljivi ljudje, s pravim odnosom do dela in tudi s pravim plačilom za opravljeno delo!" zaključi.