Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in KSS Pergam javno pozivata generalno direktorico GZS Sonjo Šmuc, da se za svojo izjavo glede minimalne plače, ki jo je dala za TV Dnevnik, delavkam in delavcem javno opraviči. Obenem so GZS in ostale delodajalske organizacije pozvali, da se do njene izjave javno opredelijo. "Še koristneje pa bi bilo, da bi ob tem opravile celovit premislek o svojih pogledih na plače v Sloveniji in o svoji vlogi v kolektivnem dogovarjanju na nacionalni ravni na tem področju."

"Generalna direktorica GZS je dne, 7. 11. 2018, v oddaji Dnevnik na 1. programu RTV Slovenija izjavila, da 'Nekdo, ki sedaj prejema 700 evrov, bo sedaj ocenjen, kot da je na minimalni plači. Torej ustvarjamo deželo bogatih revežev.' Te izjave ni mogoče razumeti drugače, kot da naj bi bil delavec, ki prejme 700 evrov neto bogat, dejstvo, da je hkrati prejemnik minimalne plače, pa po mnenju generalne direktorice GZS zgolj ustvarja fikcijo, da je revež."

Sindikati sklepajo, da je s to izjavo generalna direktorica izrazila stališče organizacije, v imenu katere je podala izjavo, kar po njihovem mnenju kaže na popolno pomanjkanje stika organizacije z realnostjo vsak dana delavcev in delavk. "Takšna izjava je neprimerna, nedostojna, skrajno ponižujoča do velikega števila zaposlenih v Sloveniji in nevredna organizacije, katere predstavnica jo je podala," pravijo o izjavi. 

Delodajalci "Sredi novembra smo, pa ne vemo, kako bo prihodnje leto"

Sindikati: Odgovornost je na strani delodajalskih organizacij

Sindikati pravijo, da so soočeni z vztrajnim zavračanjem sindikalnih predlogov za konkretne dvige plač v kolektivnih pogodbah dejavnosti. "Če GZS meni, da je delavka ali delavec, ki prejme 700 evrov neto, bogat, je povsem očitno, da ne vidijo povezave med problematiko ravni plač in odnosom do zaposlenih in odločanjem vedno večjega števila delavcev, da iščejo boljše pogoje za delo v tujini," dodajajo.

Odziv zbornice jih spominja "na reakcijo voznika, ki stalno vozi mnogo prehitro in je na to večkrat opozorjen, ko pa je ustavljen in kaznovan, pa krivde ne išče v svojem ravnanju temveč v sistemu in policistu, ki ga je ustavil." Sindikati odgovornost za zakonski predlog dajejo izključno delodajalskim organizacijam. Socialni dialog je po njihovem mnenju neučinkovit in ne daje rezultatov, ki bi se neposredno odražali v prejemkih zaposlenih. 

minimalna plača 70 tisoč zaposlenih bo dobilo višjo plačo

Na katastrofalno stanje opozarjali dlje časa

Ob tem priznavajo, da bi moral biti predlog Zakona o minimalni plači predhodno predmet socialnega dialoga in da so bili koraki v postopkovnem smislu napačni. "Vendar pa je vsebina predloga prav posledica zaviralne vloge delodajalcev v socialnem dialogu na ravni države." Hkrati pa dodajajo, da so sindikati na katastrofalno stanje na tem področju opozarjali že dlje časa in da bi bila razprava o minimalni plači drugačna, če bi bile plače po kolektivnih pogodbah ustreznejše. 

Ministrica podpira dvig minimalne plače

Na dogajanje so se odzvali tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrica Ksenija Klampfer zvišanje minimalne plače podpira. "Tudi sama že od vsega začetka poudarjam, da si bom prizadevala, da se zviša. Menim, da minimalna plača mora predstavljati pravično plačilo, ki omogoča dostojno življenje. Prav tako je pravilno, da izboljšanje gospodarskih razmer in eno višjih gospodarskih rasti občutijo tisti, ki k temu tudi prispevajo," pravi ministrica.

Ob tem dodaja, da ministrstvo pri sami pripravi zakonodajnih rešitev ni sodelovalo. "Še pred vložitvijo v parlamentarni postopek smo nanj dali zgolj mnenje in predlagatelje na več mestih opozorili, da je potrebno, da ga čim prej obravnavajo socialni partnerji. Kot ministrica namreč zagovarjam pomen socialnega dialoga kot enega izmed stebrov socialne države in se zavedam, da je vprašanje minimalne plače tako pomembno, da mora biti stvar socialnega dialoga," dodaja.   

Novela zakona o minimalni plači predvideva višje plače za nekaj manj kot 70 tisoč ljudi. Minimalna plača naj bi se tako povečala s 1. januarjem 2019 na 667 evrov, leto kasneje na 700 evrov, od leta 2021 pa bo morala biti vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov, kar bi danes znašalo 736 evrov. Zakon predvideva tudi izključitev vseh dodatkov iz minimalne plače. 

dezurni@zurnal24.si