Slovenija
4520 ogledov

"Sredi novembra smo, pa ne vemo, kako bo prihodnje leto"

Denar Profimedia
Delodajalci ogorčeni zaradi predloga Levice.

Levica je danes predstavila novelo zakona o minimalni plači, s katero le to dviguje na 700 evrov neto brez dodatkov. Novela uvaja tudi formulo za avtomatično usklajevanje minimalne plače, po kateri bo morali biti ta leta 2021 vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. 

"Delodajalca 4,5-odstotni dvig minimalne plače stane 62 evrov, neto pa delavec prejme le 25 evrov višje izplačilo.
Ne želim razpravljati o sami višini minimalne plače, ali je ta ustrezna ali ne. Zagotovo je neustrezno razmerje med višino minimalne plače in socialno pomočjo, saj spodbuja neaktivnost ter delo na črno."

Maja Čibej, predsednica Združenja za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo pri GZS in izvršna direktorica Beti

denar bankovci štetje denarja minimalna plača Slovenija 70 tisoč zaposlenih bo dobilo višjo plačo

V Združenju delodajalcev so ogorčeni, da so za novelo, ki je bila predstavljena danes in za katero je Levica pridobila podpise vseh petih strank sredinskega petorčka, izvedeli včeraj preko medijev.

Izvedeli iz medijev

"Ne strinjamo se s poskusi določanja minimalne plače, kot se znova dogaja, in sicer mimo vsakršnega dialoga s socialnimi partnerji," so zapisali v odzivu, pod katerega je podpisan generalni sekretar Jože Smole. "Tovrstno prakso smo delodajalci že izkusili pri zadnjih spremembah zakona, ki je v podjetjih v gospodarstvu pustila resne posledice, tudi na plačlnem sistemu, ne le na splošnem dvigu plač."

Dvig minimalne plače (neto) po predlogu levice:

1.1. 2019 667 evrov

1.1. 2020 700 evrov

1.1. 2021 20 % več kot znašajo minimalni življenjski stroški

Dodajajo, da je naša država podpisnica konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO), ki narekuje posvetovanje in sodelovanje s socialnimi partnerji pri določanju minimalne plače.

Januarja 2018 je imelo po podatkih Eurostata 22 od 28 držav članic EU (izjeme so bili Danska, Italija, Ciper, Avstrija, Finska in Švedska) določeno nacionalno minimalno plačo.  Mesečne minimalne plače v državah članicah so se 1. januarja 2018 zelo razlikovale, saj so znašale od 261 evrov v Bolgariji do 1999 EUR v Luksemburgu. 

Slovenija spada v drugo skupino držav, v katerih so bile januarja 2018 nacionalne minimalne plače vsaj 500, vendar ne več kot tisoč evrov. Poleg Slovenije so v tej skupini Estonija, Poljska, Portugalska, Grčija, Malta, Slovenija in Španija.

V Sloveniji minimalno plačo prejema okoli 42.300 ljudi, od tega skoraj 7600 v javnem sektorju, 34.700 pa v zasebnem.

Delavec v proizvodnji | Avtor: Profimedias Profimedias

"Konvencija ne določa, da mora biti minimalna plača urejena z zakonom, lahko je določena npr. s kolektivno pogodbo," poudarjajo pri ZDS. "Združenje delodajalcev Slovenije je bilo vedno na stališču, da naj bo minimalna plača v Sloveniji zakonska kategorija, vendar odločno nasprotujemo izrabi instrumenta zakona za izrinjanje socialnih partnerjev, predvsem delodajalcev, iz določanja in usklajevanja kategorije minimalne plače."

Pričakujejo pogajanja socialnih partnerjev

"Določanje minimalne plače mora biti predmet posvetovanj in usklajevanj med socialnimi partnerji, njegova obravnava pa ni bila niti še predstavljena Ekonomsko socialnemu svetu," poudarjajo pri ZDS. "Podjetja oz. delodajalci tako sredi novembra še ne vedo, kakšni stroški dela in kakšna ureditev jih čaka v naslednjem letu."

Urad vlade za makroekonomske analize in razvoj še nima izračunov, kaj bi pomenila uresničitev predloga Levice, tudi zato, ker še čakajo na zadnjo usklajeno različico predloga novele zakona. 

Dodajajo, da pričakujejo, da bo minimalna plača obravnavana v okviru tripartitnega dialoga med vlado, sindikati in delodajalci ter da bo zgolj usklajena med tremi ključnimi deležniki poslana v parlament.

Pri Gospodarski zbornici Slovenije pravijo, da predlog levice ni nov, je pa enako nevaren, kot je bil pred letom dni. "Je teptanje mednarodnih dogovorov o socialnem dialogu, k čemur so se predstavniki vlade zavezali na prvi seji ESS pred dobrim tednom," poudarjajo pri GZS. 

"Očitno se je Levica s podporo koalicijskih strank odločila, da določenih poklicev, služb in podjetij v Sloveniji ne potrebujemo.«

Sonja Šmuc, GZS

Dodajajo, da so še na zadnji seji s strani predsednika vlade prejeli jasno zagotovilo, da bodo spremembe pri minimalni plači usklajene s socialnimi partnerji. "Čeprav večina podjetij ne bo čutila dviga minimalne plače, bo to velik problem za podjetja, kjer je ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega pod 20.000 EUR in kjer dela 70.000 zaposlenih," pravijo pri GZS.

Navajajo, da je Slovenija že sedaj na prvem mestu v Evropski uniji po razmerju oz. majhnosti razlike med višino minimalne in povprečne plačo. V EU je povprečna višina minimalne plače pri 43 odstotkov povprečne plače, v Sloveniji pa je minimalna plača v razmerju do povprečne plače že sedaj nad 52 odstotki. "To podjetjem otežuje vodenje sodobne, spodbudne plačne politike, saj vodi v čedalje večjo uravnilovko," pravijo pri GZS. "Uravnilovka povzroča nezadovoljstvo v delovnih kolektivih, saj imajo zaposleni občutek, da so vsi podobno plačani, ne glede na delo, ki ga opravljajo. Podjetjem preostaja premajhen del plačne mase za variabilno nagrajevanje." 

"Povprečna bruto plača se je od leta 2010 do danes povišala za 11 odstotkov, minimalna plača pa 4-krat več (za 41 odstotkov). Cene so se v tem obdobju povečale za manj kot 10 odstotkov, kar pomeni, da se je kupna moč minimalne plače povečala za 30 odstotkov, precej bolj kot pri prejemniku povprečne plače (+1 odstotek). V Sloveniji bi se morali ukvarjati predvsem z vprašanjem, kako dvigovati produktivnost in s tem povprečne plače.

Produktivnost dela se je od leta 2010 povečala za 20 odstotkov minimalna plača pa še enkrat več."

GZS

Dvig minimalne plače napovedalo že ministrstvo

Dvig minimalne plače je sicer že pred današnjo predstavitvijo Levice napovedalo pristojno ministrstvo, vendar Levica v predlogu zakona minimalno plačo ureja dolgoročno.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 6
  • srecnii 21:17 07.november 2018.

    sram naj bo delodajalce da se sploh upajo iskat fizičen kader in jim ponujat ušivih 650 evrov neto, sami naj delajo, nas pa naj pustijo na miru, da bomo iskal boljše delo.

  • Skipi 21:12 07.november 2018.

    Ne maram levičarjev ampak podpiram če nimaš toliko da bi minimalca izplačal pa zapri firmo.

  • miki1234 17:15 07.november 2018.

    še en dokaz, kako ljudje v gospodarstvu životarijo zaradi požrešne javne uprave... na minimalcu 7600 v javnem sektorju, 34.700 pa v zasebnem.