Slovenec, ki je s topom premagal Turke

Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock
Jurij Vega velja za enega izmed največjih slovenskih matematikov, fizikov in astronomov. Kdo se namreč iz srednješolskih dni na primer ne spomni logaritmov, ki so bili v veliko pomoč pri računskih matematičnih nalogah.
Oglej si celoten članek

Vega, ki se je rodil v kmečki družini v hribovski vasi Zagorica pri Moravčah 23. marca 1754, je tako v slovenski kot svetovni znanosti pustil velik pečat. Med drugim je leta 1789 število π izračunal na 140 decimalk in tako dosegel svetovni rekord, ki se je obdržal vse do leta 1841.

Njegovo najpomembnejše delo je veliki desetdecimalni latinsko-nemški logaritmovnik (Thesaurus logarithmorum completus), ki je dolgo časa veljal za enega izmed redkih računskih pripomočkov za zelo natančno računanje.

Kako zelo se je Vega trudil, da bi bili izračuni natančni, pove že njegova takratna obljuba, da bo dal cekin za vsako odkrito napako v njegovem delu.

Lunin krater Vega

Pomemben slovenski znanstvenik je bil tudi velik ljubitelj fizike in astronomije.

Kot je za zurnal24.si povedal Jože Pokovec iz Muzeja Jurija Vege, je bilo v tistem času znanih sedem planetov in prav Vega je zelo natačno izračunal maso teh planetov. Vega pa je tudi edini Slovenec, po katerem se imenuje krater na Luni.

Krater sta prvič vrisala v svojo Lunino karto J. Maedler in W. Beer leta 1837, piše v Listu za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje Presek .

"Leži na z Zemlje vidni strani precej daleč na južni strani Luninega diska ob Južnem morju (Mare Australe)," piše v zborniku.

Kako je premagal Turke

V veliko pomoč pa je bil Vega tudi takratni avstrijski vojski. V omenjenem muzeju si tako lahko ogledate maketo njegovega topa možnarja, s katerim je vojska v Beogradu uspešno premagala Turke.

Ena od bistvenih novosti topa je bila, da je lahko izstrelek letel 3109 metrov, kar je dvakrat več kot pri starih možnarjih. Za nova topa si je uspešen znanstvenik in vojskovodja zaslužil križec Marije Terezije.

"Še nikoli slišali za njegove dosežke"

V muzeju v Zagorici si lahko med drugim ogledate njegove spominske knjige, naslovne strani predavanj in maketo njegovega možnarja. Pokovec ob tem pravi, da je velika škoda, da se v slovenskih šolah o Vegi govori zelo malo.

"Vsako leto v muzej pride okoli osem šol, pa še te samo s štajerskega konca. Veliko je takih, ki niso še nikoli slišali, kaj vse je naredil. Obiskovalci so presenečeni," še pravi sogovornik.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.