Državni zbor je prižgal zeleno luč veliki reorganizaciji vlade. Po spremembi zakona o vladi, ki jo je predlagala SDS, bo imela nova vladna ekipa namesto sedanjih 19 le še 14 ministrstev. Zakon je bil sprejet z 49 glasovi za in štirimi proti, podpora pa že kaže tudi na možne obrise prihodnje koalicije. Ob tem je državni zbor v nadaljnjo obravnavo poslal še obsežen interventni zakon za razvoj Slovenije, ki ga predlagatelji predstavljajo kot nujen odgovor na gospodarsko in energetsko krizo, nasprotniki pa kot ideološki paket v korist kapitala.
Po spremembi zakona o vladi v njej 14 ministrstev
Državni zbor je na današnji seji z 49 glasovi za in štirimi proti izglasoval spremembo zakona o vladi, ki po predlogu SDS število ministrstev s sedanjih 19 krči na 14. Spremembo so poleg poslancev SDS podprli tudi v poslanskih skupinah NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice, kjer lahko po napovedih zdaj od SDS pričakujejo izhodišča za koalicijsko pogodbo.
Državni zbor sicer danes ni podprl predloga dopolnila, ki so ga vložili v poslanski skupini Levice in Vesne in s katerim bi sprememba zakona o vladi začela veljati 15. dan po objavi v uradnem listu, in ne naslednji dan po objavi v uradnem listu. Zakon sicer določa, da z dnem prisege ministrov, imenovanih po tem zakonu, preneha funkcija dosedanjim namestnikom ministrov in generalnemu sekretarju vlade.
Po spremembi zakona o vladi, ki so jo predlagali poslanci SDS, bo ta sestavljena iz 14 ministrstev. Področje dela se bo preselilo pod ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, oblikovalo se bo ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, doslej ločena izobraževalno-znanstvena področja se združujejo v ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, v skupno ministrstvo se združujeta tudi področje notranjih zadev in javna uprava. Prav tako bodo v vladi še ministrstva za finance, za infrastrukturo in energetiko, za zdravje, za okolje in prostor, za pravosodje, za kmetijstvo, za kulturo, za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, za obrambo ter za zunanje in evropske zadeve.
Ob tem se v zakonu ohranja tudi minister brez resorja, pristojen za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Prav tako se ohranja zakonska določba, po kateri ima lahko vlada ob omenjenem še največ dva ministra brez resorja, ki pomagata predsedniku vlade pri usklajevanju dela in opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil.
Sprememba zakona je naletela na kritike zlasti zaradi združevanja področja dela in gospodarstva, predvsem v Levici in Vesni so bili kritični tudi do ukinjanja ministrstva za solidarno prihodnost. V Svobodi in SD so medtem izpostavili, da mora imeti vsaka vlada proste roke, da si oblikuje ministrstva po svoje, in da bo odločilno delo posameznih resorjev.
Podporniki spremembe zakona pa so večinoma izpostavljali učinkovitost in racionalizacijo dela državne uprave, kar da je potrebno za odziv na geopolitične razmere. Predlagatelji zakona so v predlogu izpostavili, da je njegov cilj vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, zmanjšati stroške državne uprave in povečati njeno učinkovitost. Ob tem pa so v oceni finančnih posledic predloga navedli, da predlog nima finančnih posledic na državni proračun in druga javna finančna sredstva.
Medtem ko so štirje poslanci Levice in Vesne glasovali proti predlogu, njihov poslanec Luka Mesec pa je bil odsoten, so bili v Svobodi in SD vzdržani ali odsotni. Spremembo pa so podprli poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice, kar bi lahko kazalo na obrise bodoče koalicije. Prav tako sta spremembo podprla oba poslanca narodnih skupnosti.
Manj ministrstev = večja učinkovitost = več za ljudi
— NSi (@NovaSlovenija) April 29, 2026
🎥 @jciglerkralj pic.twitter.com/NLvi6qB8Zy
Predsednik SDS Janez Janša je prejšnji teden napovedal, da bo SDS vsem strankam, ki bodo podprle spremembo zakona o vladi, poslala izhodišča za pogajanja za koalicijsko pogodbo, na podlagi katere bi sestavili novo vlado, smo poročali. Ob tem je poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno.
Predsednik Resnice Zoran Stevanović je v torek napovedal, da se koalicijskih pogajanj ne bodo udeležili, saj ne gredo ne v Janševo ne v vlado predsednika Svobode Roberta Goloba. Prav tako po Stevanovićevih besedah z bodočo koalicijo ne pričakujejo ločenega sporazuma, saj to smatrajo kot obliko koalicijskega sodelovanja. Bodo pa podpirali predloge, ki bodo usklajeni z njihovim programom, je napovedal.
Predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije v nadaljnjo obravnavo
Državni zbor je prav tako danes s 47 glasovi za in 21 proti predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku, poslal v nadaljnjo obravnavo. Poleg poslanskih skupin NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica so ga podprli še v SDS, v Svobodi, SD ter Levici in Vesni pa mu ostro nasprotujejo.
V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila in del energentov. Ob tem pa predlog vsebuje tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in tako imenovanih normirancev, davkov in socialnih prispevkov, plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo ter zdravstva in pokojnin.
Tako imenovani omnibus zakon posega v približno deset zakonov. Predlagatelji trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije.
Razbremenjujemo narod.https://t.co/7AxXuPUXVw? pic.twitter.com/se3HXgM3mO
— Aleksander Rebersek (@AlexRebersek) April 29, 2026
V današnji razpravi v državnem zboru so ponovili, da gre za nujno sanacijo škode, ki jo je povzročila vlada Roberta Goloba. "To je šele začetek prenove razvojnega okolja," je poudaril Jernej Vrtovec (NSi, SLS in Fokus).
Po političnem obratu potrebujemo še razvojni obrat.
— NSi (@NovaSlovenija) April 29, 2026
Da ustvarimo, preden delimo. Ne pa pobiramo za lastno razsipnost, kot je bilo v navadi zadnja 4 leta.
🎥 @JernejVrtovec pic.twitter.com/ByVK765AYY
Očitke, da gre za zakon za bogate, so predlagatelji skupaj s SDS zavrnili. "Znižanje DDV na osnovna živila - je osnovna hrana privilegij bogatih? Znižanje DDV na energente - so ogrevanje, elektrika in plin luksuz? To niso ukrepi za bogate, to so ukrepi za normalno življenje," je dejal Rado Gladek (SDS).
V strankah, ki so v preteklem mandatu sestavljale vladajočo koalicijo, medtem zakonu ostro nasprotujejo. Opozarjajo, da gre za resne sistemske posege, ki so zasnovani lobistično v prid bogatih oziroma tistih z najvišjimi dohodki, medtem ko mladi in srednji razred od njih ne bodo imeli koristi.
Po besedah Tamare Kozlovič (Svoboda) gre za "ideološki manifest desnice, napisan v korist kapitala in zapakiran v besedno zvezo 'za razvoj Slovenije'". Večinoma podpirajo le tisti manjši protikrizni del zakonskega predloga, ki je po njihovem prepričanju tudi edini res interventnega značaja.
V današnji razpravi so med drugim opozorili tudi na velike negativne javnofinančne učinke. Ocenjujejo jih na okoli milijardo evrov oziroma dvakrat toliko kot predlagatelji. "Že takoj aprila je zakonskemu predlogu nasprotoval tudi fiskalni svet, kar predlagatelji radi zamolčijo," je dejala Asta Vrečko (Levica in Vesna).
Naslednji mandat pa še na pol pa JU tudi na pol, nevladnike očistiti smeti potem pa bomo zadihali.
Ej stranka levice ali po novem kavč stranka, rabi kdo kolo, mu ga posodim ????
Kako se meni dopade ko Stevanovič jebe smrdljive komunajzerke, So rekle naše dame v Žabjaku da bi tudi one lahko mentorirale ove leve kure v parlamenti