Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije razpravljal o tem, kako preprečiti ciprski scenarij v Sloveniji. Finančni analitik Andraž Grahek meni, da je "primerjava s Ciprom »nesmiselna, ker ima Slovenija svoj scenarij, ki je dovolj grozljiv sam po sebi in vodi v zlom gospodarstva in javnih financ na daljši rok".

Meni, da je za enkrat veliko špekulativnega povpraševanja po slovenskih obveznicah in opozoril, da bomo verjetno določene tradicionalne investitorje in financerje našega proračuna zato izgubili.  Izpostavil je pomembnost strukturnih sprememb, brez katerih bo tudi po stabilizaciji bančnega sistema brez dodatnega zadolževanja težko zagotoviti rast s primernimi stopnjami.

Predlagal kvadrilateralo

Možnost, da bi se Sloveniji lahko zgodil ciprski scenarij je zavrnil tudi Sibil Svilan, predsednik uprave SID. Meni, da je današnja situacija nekolik boljša zaradi včerajšnje prodaje zakladne menice. Globalne gospodarske razmere je sicer komentiral z besedami, "da ne gre več za krizo, ampak za popolnoma druge razmere, v katerih podjetja sedaj delujejo".

Največji problem v Sloveniji vidi v padcu posojilne aktivnosti, ki pa je povezana tudi s padcem varčevanja. Bančni sistem se krči, posojilne vrednosti pa so relativno majhne. Predlagal je oblikovanje »kvadrilaterale«, ki bi jo sestavljali Vlada, Banka Slovenije, GZS in Združenje bank Slovenije.

Predsednik GZS Samo Hribar Milič meni, da je iz razprave o ciprskem scenariju razvidno, da se bojimo, da bomo tja res prišli, če ne bo ukrepov.