"Ja, tudi Slovenija izdeluje svoj satelit. To postaja trend, ker so v zadnjih letih postali cenovno dostopnejši tudi manjšim državam in raznim univerzam," pojasnjuje Ana Urbas, raziskovalka na centru odličnosti (CO) Vesolje, ki projekt razvija. "V tem primeru gre za tehnološko demonstracijo oziroma preizkus, testirati želimo tehnologijo. Gre za mikrosatelit, enega najmanjših satelitov, ki ima takšne zmogljivosti. Če bodo tehnologije delovale, pa ga lahko uporabimo tudi v praksi," dodaja direkot CO Vesolje Tomaž Rodič. 

Opazovali bodo naravne nesreče, odkrivali črne gradnje

"Z novimi vesoljskimi tehnologijami za daljinsko opazovanje Zemlje lahko na cenovno dostopen način dosežemo pomembne družbeno ekonomske in okoljske koristi na področju kmetijstva, gozdarstva, urbanizma," skorajšnjo odločitev o financiranju 2,1 milijona evrov težkega projekta, utemeljujejo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ).

"S satelitom bomo opazovali naravne nesreče, odkrivali nedovoljena odlagališča odpadkov in črne gradnje, preverjali stanje vegetacije, napovedovali sušo, ..." jim pritrjuje Urbasova, Rodič pa še pravi: "Ko gre za povezovanje podatkov že zdaj veliko sodelujemo s kmetijskim ministrstvom in agencijo za okolje, podatki, ki jih bomo dobili, pa bodo na voljo za različne uporabnike, od splošne javnosti dalje, saj bo veliko teh servisov dosegljivih na spletu."

Satelit v orbito naslednje leto

Na CO Vesolje ugotavljajo, da obstajajo tri možnosti za izstrelitev. V vesolje bi lahko slovenski satelit ponesli ruski Sojuz, ameriški Falcon ali kitajski Long March. Pri tem poudarjajo, da je za izvedbo projekta potrebno upoštevati, da ponudniki izstrelitev predvidevajo sklenitev pogodb eno leto pred izstrelitvijo. Predvideno je, da bo satelit deloval eno leto, pričakujejo pa, da bo deloval dlje. "Nekateri podobni sateliti so v orbiti delovali tudi sedem let," trdi Rodič. 

Štiri leta ga je razvijalo deset ljudi

Petnajst ljudi je satelit razvijalo štiri leta, stroški razvoja in izgradnje znašajo 2,1 milijona evrov. V ta znesek so vključeni tudi stroški vzpostavitve komunikacije, zagon in izvedba eksperinemtov. 

"Namen našega centra je povezovanje raziskovalnih inštitucij z industrijo. Tudi za Slovenijo velja, da je prihodnost v visokotehnološki industriji. Korist imajo raziskovalne inštitucije, država, ne nazadnje tudi gospodarstvo, če se v proizvodnjo vključi slovenska podjetja. Nekatera so na področju vesoljskih tehnologij zelo dobra, nekaj jih celo dela za ametiško in evropsko vesoljsko agencijo, druga na trg še prodirajo. In če se uveljavijo pri manjših projektih, kot je ta naš, lahko lažje pridejo do večjih poslov v tujini," pojasnjuje Urbasova. 

Poleg raziskovalnih institucij in nekaterih visokotehnoloških podjetij je v konzorciju CO Vesolje tudi Zavarovalnica Maribor (ZM). "Takšne vrste sateliti, kot smo ga izdelali, so uporabni tudi v zavarovalništvu. Tehnologijo smo razvijali v smeri, da bi lahko bila uporabna tudi pri naravnih nesrečah in ocenjevanju škod," Rodič pojasnjuje sodelovanje z ZM, kjer pravijo, da jim pridoboljene informacije omogočjo analizo in spremljanje podatkov o podnebnih spremembah ter o razsežnostih škode in nastalih posledic v naravnih katastrofah.