V nekaterih občinah po naših informacijah potekajo intenzivni pogovori o skupnih nastopih strank levice na jesenskih lokalnih volitvah. Predvsem v tistih, ki so bile tradicionalno SLS-ove, ki med strankami že precej časa drži primat po številu županov, a je po dvajsetih letih izpadla iz parlamenta.

"Slišal sem za ideje o nekem končnem obračunu z SLS," pravi njen predsednik Franci Bogovič. "Naši župani se ne bodo spuščali v te igrice, in so, vsaj po pogovorih sodeč, zvesti stranki."

Kakšen bo izplen teh povezovanj, je odvisno predvsem od Stranke Mira Cerarja, v kateri nam niso neposredno odgovorili na vprašanje, ali so tema pogovorov o oblikovanju koalicije tudi skupni nastopi na lokalnih volitvah. Nekoliko previdno pravijo, "da bo šla stranka SMC na volitve z lastnimi listami in načeloma z lastnimi kandidati, ki bodo člani stranke." Kot dodajajo, so v procesu oblikovanja lokalnih odborov, ki se bo zaključil do konca avgusta.

Po naših informacijah morajo morebitni kandidati za lokalne volitve najprej izpolniti anketni vprašalnik in šele na podlagi odgovorov se SMC odloči, ali bo kandidata uvrstila na listo, oziroma ga vsaj zabeležila kot morebitnega kandidata za volitve. Za anketo naj bi se odločili predvsem zaradi zapletov v Celju, ko so v svoje vrste dobili nekaj bivših kadrov LDS. Najpomembnejše vprašanje v anketi je namreč ravno politična preteklost kandidatov. V SMC iščejo ljudi, ki je praktično nimajo. "Vsake volitve so zgodba zase in ne verjamem, da jim bo na lokalnih volitvah uspelo doseči enak rezultat kot na državnozborskih. Ta 'refleks' ni uspel niti Jankoviću," pravi Bogovič. 

Združevanje občin

V SMC financiranju občin niso posvečali veliko prostora med samo volilno kampanjo. Kot pravijo, se zavzemajo za takšen način, ki bo občine spodbujal k večjemu medsebojnemu povezovanju. Hkrati pa želijo, da se začnejo lokalne skupnosti funkcionalno povezovati na regionalni ravni. "Vsem je jasno, da mora priti do združevanja občin, ampak najprej mora vlada oblikovati neka funkcionalna območja in nanje prenesti pristojnosti tako z občin kot z države. Združevanje samo zaradi združevanja pa nima veliko smisla," pravi Bogovič.

Po njegovem prepričanju bi lahko vlogo nekih dvoživk odigrale upravne enote, njihovo število bi bilo med 50 ali 60. Ukvarjale bi se pa s prostorskim planiranjem, vodotoki, regionalnimi cestami, evropskimi razpisi itn. "Kakršnokoli drugačno združevanje brez prenosa pristojnosti, bo brez dvoma zapadlo v drag in dolgotrajen referendumski proces," še dodaja Bogovič.