Računsko sodišče je revidiralo smotrnost izvajanja evidentiranja nepremičnin, ki je v Sloveniji steklo konec leta 2006 na podlagi maja istega leta uveljavljenega zakona o evidentiranju nepremičnin.

Ob tem je ugotovilo, da je Geodetska uprava RS (Gurs) presegla načrtovani časovni okvir za 62,7 odstotka, za najem oseb, ki so sodelovale pri popisu, je porabila 53,4 odstotka več sredstev od sprva predvidenih, poleg tega je popis izvajalo še enkrat več oseb od sprva načrtovanih.

Za financiranje registra je Gurs med letoma 2006 in 2009 skupno porabil 15,8 milijona evrov, kar je 56,3 odstotka več od zadnjega načrta oziroma 98,6 odstotka več glede na prvotno zagotovljena sredstva v proračunih v tem obdobju.

Tveganje, da niso evidentirane vse nepremičnine
Pri preverjanju popolnosti in kakovosti podatkov registra je računsko sodišče ugotovilo, da obstaja tveganje, da v popisu nepremičnin niso bile evidentirane vse nepremičnine in da so pri vzpostavitvi registra obstajala neustrezno obvladana tveganja glede točnosti in natančnosti nekaterih podatkov.

V registru tudi ni evidentiranih 17 podatkov, ki jih določajo pravne podlage, obenem pa je evidentiranih pet podatkov, ki jih pravne podlage ne določajo.

77 tisoč nepremičnin brez vrednosti
Kot opozarja računsko sodišče, je v registru 15,4 odstotka zapisov o lastnikih napačnih, saj ne vsebujejo podatkov, ki bi omogočili identifikacijo lastnika oziroma je delež lastništva nepremičnine enak nič.

Obenem je geodetska uprava spreminjala podatke o lastnostih nepremičnin zgolj na podlagi predvidevanj o dejanskem stanju in ne na podlagi izvedenih terenskih ogledov ali uporabe vprašalnika. Revizija je pokazala, da 77.808 nepremičninam (1,3 odstotka vseh) zaradi pomanjkljivih podatkov ni bilo mogoče pripisati vrednosti.