Potem ko je hrvaški vojni veteran Petar Janjić Tromblon postavil premierju Andreju Plenkoviću ultimat, ki bi se moral izteči jutri, je Tromblon sporočil, da je Plenkoviću podaljšal čas za odziv do ponedeljka. "Zaradi vsega dogajanja, smo premaknili rok na ponedeljek. Moram povedati, da hrvaški narod ne plačuje Plenkovića, da ta igra namizni tenis s slovenskim premierjem, ampak da sprejme konkretne odločitve," je dejal Janjić. "Imam veliko prijateljev Slovencev, s katerimi sem v stiku. Tudi njim ne odgovarja ta nevarna situacija. Zdaj smo sprejeli odločitev, da malo umirimo žogo, ker moramo spoštovati odločitev hrvaških ribičev, saj ti živijo od tega. Na nas je, da pridemo tja in opozorimo vlado, da pospeši proces v interesu ribičev in turizma." 

Po napovedih, ki jih je že v sredo podal omenjeni vojni veteran, bo po izteku ultimata sto plovil z vojnimi veterani izplulo proti Piranskemu zalivu in "zaščitilo hrvaško morsko mejo s Slovenijo od nezakonitega upada tuje policije v hrvaške teritorialne vode".

"Samo jaz sem v stanju pripeljati sto plovil z Donave, Save in Drave. Rad bi videl, kdo nas bo zaustavil, kdo nas bo kaznoval. Bomo potem videli, katero slovensko plovilo bo prešlo v hrvaške vode," je še včeraj ponovil Janjić.  

Situacija je nepredvidljiva, poročajo hrvaški mediji, ki se glede tega, kaj se bo po izteku ultimata dogajalo na morski meji le sprašujejo in skoraj izključujejo, da bi vojne veterane pri tem, da morebiti v resnici udejanijo svojo napoved, zaustavila hrvaška policija.

Hrvaška evroposlanka "Na mejo, če bo treba, tudi z vojsko!"

Cerar: Vztrajali bomo

Slovenski predsednik vlade Miro Cerar je medtem v današnjem nagovoru udeležencem tradicionalnega letnega posveta slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju izpostavil, da bo Slovenija dosledno vztrajala pri uresničitvi arbitražne odločbe, poroča STA.

Cerar je spomnil, da je Slovenija do 29. decembra, ko je bil določen rok za uresničitev arbitražne razsodbe, skušala narediti vse, da bi prišlo do dogovorne uresničitve razsodbe s Hrvaško. Sam je pred dvema tednoma obiskal Zagreb in Hrvaško poskušal še enkrat prepričati v nujnost implementacije arbitražne odločbe.

"Jasno je, da bomo ob nadaljevanju hrvaškega ignoriranja arbitražne razsodbe morali uporabiti tudi ustrezna pravna sredstva," je opozoril in dodal, da je nadaljnja pot Slovenije jasna. "Slovenija bo dosledno vztrajala pri uresničitvi arbitražne odločbe, kar pričakujemo tudi od sosednje Hrvaške. Vse drugo pomeni odmik od evropskega in mednarodnega prava, s tem pa tudi odmik od interesov Slovenije," je po poročanju STA poudaril Cerar.

Uveljavitev arbitraže Kaj se spreminja v slovenskem morju po uveljavitvi arbitražne razsodbe?

Hrvaška: Imamo še en problem!

Tudi Hrvatje očitno ne nameravajo popuščati, danes mediji med drugim poročajo, da meja ni edini zaplet med sosedama. Večernji list piše o zapletu z odpadom z Jedrske elektrarne Krško.

Pripravljalna dela za gradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), ki jih je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) na Vrbini pri Krškem začela marca, so avgusta končali. Odlagališče naj bi začeli graditi v tem letu, poskusno naj bi začelo obratovati leta 2021.

Foto: Žurnal24 Jedrska elektrarna Krško ostaja v vseh scenarijih. Greenpeace opozarja, da bi jo

Hrvaška bi morala za svojo polovico odpadkov v skladu z meddržavno pogodbo poskrbeti najpozneje do leta 2023. Slovenski predlog skupnega odlagališča je, kot navaja Večernji list, zavrnila. Medij navaja vodjo Državnega zavoda za radiološko in jedrsko varnost Sašo Medakovića, ki je pred mesecem dni za Deutsche Welle poudaril, da je prvi razlog hrvaške zavrnitve v tem, da je izgradnja predvidena na neprimerni lokaciji, v neposredni bližini reke Save.

Izpostavil je, da takšnega odlagališča ni nikjer v svetu in poleg tega še, da je predvidena slovenska rešitev enostavno predraga ter pri tem omenil, da bi odlagališe v Vrbini stalo več kot 600 milijonov evrov.

Številka je povsem drugačna od te, ki jo ves čas navaja slovenska Agencija za radioaktivne odpadke; po njenih podatkih naj bi celotna naložba brez hrvaške soudeležbe stala približno 160 milijonov evrov. Z odlaganjem hrvaškega dela odpadkov iz krške nuklearke bi se naložba podražila za 20 milijonov evrov, slovenski stroški pa bi se v primeru hrvaškega sodelovanja znižali na slabih 100 milijonov evrov.

dezurni@zurnal24.si