V reševanju problema slovensko-hrvaške meje se je potrebno znebiti dosedanjih napačnih potez, neproduktivnih izjav, groženj s pritiski in pričakovanj, da mora ena stran popustiti. Kot dober temelj k temu lahko poslužijo skupna izhodišča, kot so spoštovanje stanja na meji z dne 25. junija 1991, medsebojno spoštovanje in dejstvo, da morske meje med državama nikoli ni bilo, do nje pa se lahko pride le s kompromisom, je v intervjuju za Večernji list povedal bivši zunanji minister in predsednik zunanjepolitičnega odbora Ivo Vajgl.

	Živimo v trenutku, ko bi se morali politiki zavedati, da so v igri dolgoročni interesi.

Vajgl je obljubil, da bo Slovenija za zagotovitev novega pristopa v pogajanja vključila nove ljudi. "Pravni strokovnjaki se sicer tu igrajo z različnimi pojmi, a je potrebno na to stvar gledati z vidika politike, saj so se vsi konflikti med državama vedno reševali na politični način in s politično voljo. Vztrajanje samo na pravnih rešitvah ne koristi naporom v iskanju političnih rešitev, saj je vsa odgovornost za sprejete odločitve na plečih slovenskih in hrvaških politikov. Do sedaj sta samo dva naša politika našla moč za prevzem takšne odgovornosti," je povedal Vajgl, ki je pri tem mislil na kasneje propadli sporazum bivših predsednikov vlad obeh držav, Janeza Drnovška in Ivice Račana.

	Od nekdaj sem menil, da ne bi smela biti Slovenija tista, ki bo Hrvaško zaustavila na poti v evroatlantske integracije.

Vajgl tudi verjame, da se bosta državi uspeli dogovoriti o novem začetku reševanja problemov, pri čemer jima bo v pomoč EU kot mediator. "Živimo v trenutku, ko bi se morali politiki zavedati, da so v igri dolgoročni interesi. Od nekdaj sem menil, da ne bi smela biti Slovenija tista, ki bo Hrvaško zaustavila na poti v evroatlantske integracije. Prepričan sem, da večina Slovencev ne želi še naprej zaostrovati odnosov s sosedo, prav tako pa ne želijo, da naša država sosedom naredi nekaj slabega in tako poslabša odnose med ljudmi." Vajgl je kot dokaz zato navedel zbiranje podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v Nato, kjer je bilo zbranih le dobrih tisoč podpisov. "Vsi ostali v Sloveniji so tako sporočili, da želijo imeti s Hrvaško dobre odnose."

Vajgl je zaključil, da je v luči novega poglavja pogajanj in dogovorov postopoma pričakovati tudi slovensko deblokado hrvaških pogajanj z EU. "Ne vidim nobenega razloga, da se o definiciji cilja in pristopa mediaciji-arbitraži ne dogovorimo zelo hitro. S tem se ustvarjajo okoliščine, potrebne za proaktivno dogovarjanje okoli vprašanja meje. O deblokadi se bomo pogovarjali potem, ko bosta obe državi pripravljeni na iskanje kompromisne rešitve. V teh stvareh je namreč treba računati na postopnost. Nihče ni pripravljen že na začetku plačati polno ceno dogovora."