Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je po v javnosti zelo odmevnem primeru babice koroških dečkov, ki ji CSD ni podelil skrbništva za vnuka, otroka ubite hčerke, uvedlo možnost, da starši vnaprej izrazijo voljo glede tega, kdo naj skrbi za otroka v primeru njihove smrti.

Poleg vnaprej izražene volje je ministrstvo uvedlo tudi institut razširjene starševske skrbi, kar pomeni, da sodišče lahko sorodniku, ki izpolnjuje pogoje za posvojitev otroka in je zanj pripravljen tudi celovito skrbeti, podelilo starševsko skrb.

Stari starši vnukov ne morejo posvajati. 

Slovenija Stari starši vnukov ne bodo posvajali

Starši lahko določijo sorodnika, posvojitelja ali skrbnika

"Vnaprej izražena volja staršev je izjava, v kateri lahko starši zapišejo osebo, ki ji zaupajo, da bo poskrbela za njihove otroke v primeru nenadne smrti ali v primeru, da sami trajno ne bi zmogli poskrbeti za svoje otroke. Starši lahko tako izrazijo voljo glede osebe, ki se ji se otrok zaupa v varstvo in vzgojo; sorodnika, ki se mu podeli starševska skrb; posvojitelja ali skrbnika," pojasnjujejo na ministrstvu. Vnaprej izraženo voljo staršev ureja 144. člen Družinskega zakonika, ki je začel veljati in se tudi uporabljati 15. 4. 2017.

Postopek ni predpisan

Dve leti po uveljavitvi tega dela Družinskega zakonika na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve podatkov o tem, koliko staršev se je odločilo, da izrazi voljo, nimajo, prav tako pa nimajo podatkov, na kakšen način starši to voljo izrazijo.

Postopek, kako izraziti voljo glede skrbi za otroka v primeru nenadne smrti, namreč ni predpisan. "Starši lahko svojo voljo oblikujejo ustno ali pisno ter z njo seznanijo osebe, ki so jim blizu; lahko jo tudi vključijo ali priložijo k morebitni oporoki," pojasnjujejo na ministrstvu. 

Voljo sodišče upošteva, če ni v nasprotju s koristjo otroka

"Postopek ni predpisan, stroški pa so odvisni od oblike, ki jo posameznik izbere," pojasnjujejo. Na vprašanje, kako je zagotovljeno, da bo volja upoštevana, pa odgovarjajo: "Vnaprej izraženo voljo sodišče upošteva, če ni v nasprotju s koristjo otroka." V primeru Marije Otorepec, babice koroških dečkov, ki je zahtevala rejništvo za svoja vnuka, je upravno sodišče za presojo angažiralo izvedenca. Ta je ocenil, da babica dolgoročno ne bi zmogla dovolj uspešno opravljati vzgojnega poslanstva. Evropsko sodišče je njeno pritožbo zavrnilo. 

Slovenija Babica koroških dečkov pogorela na evropskem sodišču

Ni nujno, da se starša strinjata

Voljo glede skrbi za otroka v primeru smrti lahko izrazita tako oče kot mati. "Tudi v primeru, ko se vnaprej izraženi volji staršev razlikujeta, presojo o tem, kaj je v največjo korist otroka, opravi sodišče. Sodišče o tem odloča, ko je v teku postopek za varstvo koristi otroka, ki je ostal brez staršev oziroma katerega starši postanejo trajno nezmožni za izvajanje starševske skrbi," pojasnjujejo na ministrstvu. 

Preberite še o teh novostih: 

Novo Ločitev od ponedeljka lažja in hitrejša

Slovenija Predporočna pogodba: Jo bodo res sklepali le premožni?