Strašno, kaj se dogaja po parkih

Foto: Anže Petkovšek Mama z otroškim vozičkom v parku Tivoli
Foto: Anže Petkovšek Mama z otroškim vozičkom v parku Tivoli
Marsikdo je že ob vseh dostavah in spremenjenih nakupovalnih navadah v zadnjem letu pomislil, da se je med epidemijo količina zavrženih odpadkov znatno povišala in da so se prizadevanja za zmanjšanje plastičnih in ostalih odpadkov obrnila ravno v obratno smer od želene. Zanimalo nas je, ali se spremenjene navade poznajo tudi v količini zbranih odpadkov.
Oglej si celoten članek

Kaj se dogaja z odpadki?

Količina medicinskih odpadkov se je v zadnjem letu v primerjavi z letom 2019 povečala za šestkrat, vse večji in ne vse manjši pa je problem uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki še niso prepovedani. Ob sprehodih po javnih površinah je mogoče opaziti veliko napačno odvrženih odpadkov. Za podrobnejše podatke o količinah odpadkov smo se obrnili na javno podjetje Voka Snaga v Ljubljani.

Po njihovih podatkih iz decembra 2019 in decembra 2020, je bil porast količine bioloških odpadkov sedemodstotni. Največjo razliko opažajo pri odpadkih, pripeljanih v zbirne centre (11-odstotni upad), papirju in kartonu (16-odstotni upad) in kosovnih odpadkih (17-odstotni upad). Ločeno zbrana embalaža iz zbirnih mest pri uporabnikih in ekootokov se je v enem letu povišala za 11 ton.

Foto: epa odpadki Ljubljana

Zaradi specifičnosti epidemične situacije in dejstva, da podjetja ne delajo statistike o vseh posameznih vrstah odpadkov znotraj ene skupine odpadkov, ni mogoče natančno opredeliti dejavnikov, ki so vplivali na spremembe pri količinah zbranih odpadkov.

Marsikdo še ne ve, da odvržena zaščitna maska spada med mešane odpadke, ne med odpadno embalažo. V Snagi še dodatno opozarjajo na številne odkrite nepravilnosti v zvezi z odlaganjem odpadkov v zabojnike na zbiralnicah – ekootokih in ob podzemne zbiralnice. Koši za odpadke na javnih površinah in parkih so hitreje polni, odpadki so pogosto odvrženi na tla.

Na zelenih površinah 50 ton več odpadkov

''Žal občani ne pomislijo na to, da bi vsaj večje kose embalaže (škatle od pic in druge hrane, steklenice, pločevinke, plastenke) odnesli s sabo in jih odložili v domače zabojnike ali zabojnike na ekootokih. Zgovoren je podatek, da smo lani samo pri čiščenju zelenih javnih površin zbrali skoraj 50 ton več odpadkov kot leta 2019,'' so še dodali in opomnili, da so v tem času mnogi lokali in trgovine umaknili svoje koše za odpadke.

Foto: Profimedia embalaža

Trg plastične embalaže ima 5,5-odstotno globalno letno rast. Zaradi padca cen nafte na svetovnih trgih v prejšnjem letu se je proizvodnja nove plastike še bolj pocenila v primerjavi z recikliranjem, ki je že v osnovi dražje. Načrti o krožnem gospodarstvu, recikliranju in ostalih zelenih evropskih ukrepih se tudi zato zaenkrat še niso udejanjili z večjim uspehom, ki bi izboljšal globalno sliko.

Kljub temu je pomembno zavedanje, da lahko vsak posameznik s pravilnim ravnanjem in predvsem z zmanjšano uporabo pripomore k čistejšemu svetu.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 9

  • 10:00 10. April 2021.

    ja no ne morte brez kofeta v plastičnem ločku in še doma si morte lenobe omislit kavo iz kapsule. poglejte …

  • 09:53 10. April 2021.

    kar ne konca v zbirnem centru konca v naravi. Slovenija.,

  • 09:04 10. April 2021.

    Strašno je kaj se dogaja nam vsem in ne samo po parkih. Strašen je teror fašistov in vas novinarjev, podpornbikov …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.