Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da v primeru, ko je kaznivo dejanje žaljive obdolžitve storjeno proti državnemu organu, uradni ali vojaški osebi, ni mogoče vložiti zasebne tožbe. Veljavni kazenski zakonik kaznivo dejanje žaljive obdolžitve ureja v 171. členu, stori pa ga tisti, kdor o kom trdi ali raznaša kaj, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu. "Hujša oblika tega kaznivega dejanja je podana v primeru posebnega načina storitve, in sicer, če je dejanje storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja," pojasnjuje ministrstvo.

Dodaja, da se v primeru, ko je kaznivo dejanje žaljive obdolžitve storjeno proti državnemu organu, uradni ali vojaški osebi, pregon začne na predlog. Gre torej za tako imenovani predlagalni delikt in ni mogoče vložiti zasebne tožbe, kot se napačno navaja v medijih. "Pri predlagalnem deliktu se oškodovanec pojavlja zgolj v funkciji sprožitelja kazenskega pregona. Če v treh mesecih od dneva, ko je izvedel za kaznivo dejanje in storilca, poda predlog za pregon, postane dejanje pregonljivo po uradni dolžnosti in državni organi so dolžni storilca iskati ter ga kazensko preganjati," še dodaja ministrstvo.

Naj spomnimo: Iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše so po objavi finske televizije o podkupovanju zanikali njihove navedbe, da naj bi podkupninska veriga v aferi Patria segala do slovenskega premierja. Slednji od finske televizije zahteva opravičilo ter predstavitev dokazov, napovedal pa je tudi tožbo. Pravosodno ministrstvo je tako posredno pritrdilo odločitvi predsednika vlade, da tožbe proti finski televiziji ne vloži kot zasebnik, temveč kot uradna oseba, v tem primeru kot predsednik vlade.