Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da v primeru, ko je kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
storjeno proti državnemu organu, uradni ali vojaški osebi, ni mogoče vložiti zasebne tožbe.
Veljavni kazenski zakonik kaznivo dejanje žaljive obdolžitve ureja v 171. členu, stori pa ga tisti,
kdor o kom trdi ali raznaša kaj, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu.
"Hujša oblika tega kaznivega dejanja je podana v primeru posebnega načina storitve, in sicer,
če je dejanje storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega
obveščanja," pojasnjuje ministrstvo.
Dodaja, da se v primeru, ko je kaznivo dejanje žaljive obdolžitve storjeno proti državnemu
organu, uradni ali vojaški osebi, pregon začne na predlog. Gre torej za tako imenovani predlagalni
delikt in ni mogoče vložiti zasebne tožbe, kot se napačno navaja v medijih.
"Pri predlagalnem deliktu se oškodovanec pojavlja zgolj v funkciji sprožitelja kazenskega
pregona.
Če v treh mesecih od dneva, ko je izvedel za kaznivo dejanje in storilca, poda predlog za
pregon, postane dejanje pregonljivo po uradni dolžnosti in državni organi so dolžni storilca iskati
ter ga kazensko preganjati," še dodaja ministrstvo.
Naj spomnimo: Iz kabineta predsednika vlade
Janeza Janše so po objavi finske televizije o podkupovanju zanikali njihove
navedbe, da naj bi podkupninska veriga v aferi Patria segala do slovenskega premierja. Slednji od
finske televizije zahteva opravičilo ter predstavitev dokazov, napovedal pa je tudi tožbo.
Pravosodno ministrstvo je tako posredno pritrdilo odločitvi predsednika vlade, da tožbe proti
finski televiziji ne vloži kot zasebnik, temveč kot uradna oseba, v tem primeru kot predsednik
vlade.
Šturm podprl Janšo pri tožbi
Pravosodno ministrstvo je stopilo v bran premierju Janši, ki je napovedal, da bo finsko televizijo v primeru Patria tožil v imenu vlade.