Vlada bo sindikatom javnega sektorja predstavila osnutek zakona o skupnih temeljih plačnega sistema v javnem sektorju. Predvidenih je pet plačnih stebrov in 67. plačnih razredov. Najnižja plača za 1. razred je določena v višini minimalne plače, razmerje med najnižjo in najvišjo pa je ena proti sedem, izhaja iz osnutka, ki ga je pridobila STA.

Z besedilom osnutka, ki bo še predmet usklajevanj, se je vlada seznanila v četrtek, ko je sprejela tudi sklepe za nadaljevanje pogajanj. Obenem je resornim ministrstvom naložila, da glede na sprejeta izhodišča pripravijo predloge sprememb kolektivnih pogodb dejavnosti in proučijo ustreznost veljavne ureditve sistema nazivov. Ministrstvo za javno upravo bo predloge zbralo, uskladilo ter predložilo vladi v obravnavo.

Zamaknili prvotno časovnico

Foto: STA/Flickr/VladaRS Sanja Ajanović Hovnik Spremenjena izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema, del katerih je tudi zamik uveljavitve nove plačne lestvice, je vlada sindikalni strani predstavila pred tednom dni. Izhodiščni plačni razredi delovnih mest in nazivov iz spodnje tretjine plačne lestvice bi se na novo lestvico praviloma prevedli leto pozneje, kot je bilo sprva predvideno, in sicer s 1. januarjem 2025, del plačnih razredov bi se prevedel leta 2026, zadnji bi pa na vrsto prišli plačni razredi funkcionarjev v letu 2027.

Po pojasnilih ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik naj bi se pogajanja o prenovi plačnega sistema javnega sektorja in odpravi nesorazmerij obravnavala skupaj s pogajanji o drugih vsebinah, in sicer o prenovi nazivov, prenovi dodatkov, letnem dopustu in prenovi poklicnega zavarovanja.

Po sedanji časovnici naj bi vlada zakonski predlog v zakonodajni postopek vložila najpozneje julija. V sindikatih dvomijo, da se jim bo o vsem uspelo dogovoriti do 30. junija, ministrica pa meni, da je časovnica natrpana, a ni nemogoča.

Predsednik vlade tudi s predstavniki kmetov

Foto: Flickr/Vlada RS Irena Šinko Predstavniki organizacij s področja kmetijstva se bodo popoldne sestali s predsednikom vlade Robertom Golobom in kmetijsko ministrico Ireno Šinko. Sestanek je sklican po opozorilnih protestih kmetov 24. marca, na katerih so podali več zahtev. Pri zahtevah bomo vztrajali, je pred sestankom za STA dejal predsednik sindikata kmetov Anton Medved.

Kmetje so zahteve do vlade zbrali v več točkah. Med njimi so, da naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, da se ponovno preuči in zmanjša območja Nature 2000, da se kmetov ne obremenjuje z novimi davki, da so ukrepi jasni in administrativno nezahtevni ter da se neposredna plačila in ostala sredstva uskladijo z inflacijo.

Zahtevajo tudi zmanjšanje populacije zveri in divjadi in takojšnji začetek učinkovitega upravljanja z njimi. Zahtevajo tudi ureditev zakonodaje za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in njihovo ohranitev za proizvodnjo hrane, obravnavo živinoreje kot osnove trajnostnega kmetovanja ter popolno zavrnitev uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev na ravni celotne države.

dezurni@styria-media.si