Slovenijo preplavili traktorji, prišli so tudi pred parlament

Več kmetijskih organizacij je pred današnjim protestom, ki so ga kmetje realizirali tako, da so v večja, pa tudi manjša slovenska mesta zapeljali množico traktorjev – po poročanju portala N1 so prišli tudi pred parlament –, predstavilo osem zahtev, ki jih bodo predali vladi. "Z veliko angažiranostjo smo sodelovali pri oblikovanju nove kmetijske politike. Bili smo vključeni, toda zelo malo upoštevani," je v današnji izjavi za javnost pred DZ opozoril predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.

Na številnih lokacijah po Sloveniji so se danes na opozorilnem protestu s traktorji in transparenti zbrali slovenski kmetje, ki opozarjajo predvsem na omejitve pri kmetovanju, od vladajočih pa pričakujejo posluh. Če ne bodo uslišani, napovedujejo stopnjevanje pritiskov. Po grobih ocenah sindikata kmetov je bilo na protestu vsaj 5000 udeležencev.

Kljub zagotovilom politike o pomembnosti kmetijskega sektorja za stabilnost države so bili kmetje po njegovih besedah žrtvovani za okoljske eksperimente aktivistov in uradnikov. "Rezultat kmetovega dela sta sedanje zeleno slovensko podeželje in blaginja slovenskih državljanov. Ne dovolimo, da se to uniči, saj poti nazaj ni," je poudaril.

Sindikat kmetov Slovenije je opozorilni protestni shod načrtoval na več lokacijah po Sloveniji. Pridružili so se jim tudi lastniki zemljišč ob trasi povezovalnega kanala C0 v Ljubljani. 

Predstavili osem zahtev

Medved je predstavil osem zahtev kmetov. Prva med njimi je, da nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja.

"Zahtevamo revidiranje, ponovno proučitev in zmanjšanje območij Natura 2000. Zahtevamo izvajanje podnebnih in okoljskih ukrepov, zapisanih v strateškem načrtu skupne kmetijske politike na način, da so dostopni kmetu, uporabni, izvedljivi ter trajnostni," je dodal.

Prav tako zahtevajo jasne in enostavne pogoje izvajanja ter administrativno nezahtevne ukrepe. "Zahtevamo, da je prehranska varnost Slovenije prioriteta. Ne sme biti podrejena okoljevarstvenim avanturam. Stop novim davkom," je še nanizal Medved.

Prav tako zahtevajo uskladitev vseh neposrednih plačil in ostalih sredstev z inflacijo ter da se kmetijstvu namenjena sredstva skupne kmetijske politike v celoti obdržijo v kmetijstvu oz. kmetijskem sektorju.

M. Ha.

Če jim ne bodo prisluhnili, bodo aktivnosti stopnjevali

"Za današnjim protestom ne stoji nobena politična stranka, namen protesta je zastopati interese kmetov," je bil jasen. Zahteve bodo danes naslovili na vlado, predsednico države in pristojne ministre. "Pričakujemo, da nas bodo sprejeli v 10 dneh, v nasprotnem bomo aktivnosti stopnjevali," je napovedal Medved.

Razmere so kritične

"Nismo mislili, da bomo morali s takimi zahtevami pred slovensko javnost 450 let po znamenitem slovensko-hrvaškem kmečkem uporu in 30 let po vseslovenskem kmečkem štrajku, ko smo zaprli vse slovenske meje," je dodal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. A po njegovih besedah so razmere tako kritične, da so bili v to prisiljeni.

Žveglič je državljane pozval, naj jih podprejo na način, da kupujejo slovensko hrano in ne nasedajo drobnemu tisku. Enako je pozval predsednik komisije za kmetijstvo v državnem svetu Branko Tomažič. "Jejte lokalno, kupujte domače, kajti le to je prihodnost življenja na podeželju," je dejal.

Žurnal24

Mlajši ne prihajajo v takšni meri, kot bi si želeli

Alenka Marjetič Žnidar iz Zadružne zveze Slovenije je izpostavila, da so slovenske kmetije tiste, zaradi katerih je slovensko podeželje poseljeno, obdelano, slikovito in socialno varno, naša država pa prehransko varnejša. "Z vsako ukinjeno kmetijo, z vsakim izgubljenim mladim prevzemnikom izgubljamo vse našteto," je opozorila.

Tudi predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule je opozorila na razmere v kmetijstvu. "Zveza spremlja svoje članstvo in ugotavljamo, da starejše odhajamo, mlajše pa ne prihajajo v takšni meri, kot bi si želeli," je izpostavila in pozvala k skrbi za vse deležnike, da bodo lahko še naprej pridelovali hrano.

"Kako si predstavljate, da bomo mladi še naprej vztrajali in kmetovali, ko pa se nam onemogoča razvoj naših kmetij," je zanimalo predsednico Zveze slovenske podeželske mladine Anjo Mager. "Že več let opozarjamo na iste stvari in iste težave, razmere pa se v kmetijstvu niti slučajno ne izboljšujejo, kvečjemu se krepko zaostrujejo," je dejala.

NSi zaradi okoljskih omejitev pri kmetovanju in posledično pri zagotavljanju prehranske samooskrbe zahteva sklic nujne seje odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor. Med razlogi za sklic je poslanka NSi Iva Dimic danes navedla po njenem pavšalno določena območja ukrepov, povezanih z okoljsko občutljivim trajnim travinjem in mokrišči. "Skrbi nas, ker na več 1000 dodatnih hektarih ne bosta več možna normalna kmetovanje in pridelava hrane. Obseg teh zemljišč se povečuje z 19.000 hektarjev na 27.000 hektarjev, zato NSi sklicuje nujno sejo odbora za infrastrukturo, okolje in prostor," je dejala poslanka, ki opozarja, da bomo "z birokratskimi omejitvami pokopali slovensko kmetijstvo".

Ministrica opozarja, da vse težave niso rešljive čez noč

Flickr/Vlada RS

Po ministričinih besedah se zavzemajo za strožje varstvo kmetijskih zemljišč, prav tako je prepričana, da je treba iti pri določenih okoljskih ukrepih kmetom naproti. "Na različnih področjih so dogovori možni," je prepričana Šinko. Je pa dodala, da vse ni v rokah kmetijskega ministrstva, ampak se je treba pogovoriti tudi z drugimi resorji.

dezurni@styria-media.si