Cene prašičjega mesa so se v Sloveniji samo v lanskem letu zvišale za več kot tretjino, še višja je njihova rast v EU. Po podatkih za leto 2018 vsak Slovenec poje 37,5 kilograma prašičjega mesa na leto, stopnja samooskrbe pa je nizka. Letna poraba z 78.000 tonami občutno presega domačo prirejo, ki je pri 29.800 tonah.

Te številke dokazujejo, da smo v Sloveniji močno odvisni od uvoza prašičjega mesa iz drugih držav, s tem pa tudi od tekočih nabavnih cen mesa z drugih trgov. Te pa se zvišujejo - lani se je cena prašičjega mesa v Sloveniji povišala za 36 odstotkov, v EU pa v povprečju za 44,4 odstotka.

Velik krivec - prašičja kuga

Za rast cen prašičjega mesa je kriv predvsem pojav afriške prašičje kuge, ki je najmočneje prizadel Kitajsko. Ta velika porabnica je zaradi tega skoraj v celoti ukinila lastno proizvodnjo in meso uvaža iz držav, ki jih bolezen še ni prizadela. Tako veliko povpraševanje je povzročilo dvig cen na svetovnem ravni.

Medtem se je afriška prašičja kuga že pojavila tudi v EU, kar še dodatno zmanjšuje ponudbo svinjskega mesa.

Vizita za živali Na Češkem pojav afriške prašičje kuge

Ministrstvo pripravilo pomoč naročnikom

Odvisnost slovenskega trga od cen v drugih državah in nizka stopnja samooskrbe povzročajo stalno rast cen na domačem trgu. Dobavitelji, ki dobavljajo meso javnim zavodom, se tako soočajo z visokimi odkupnimi cenami prašičjega mesa, ki v času oddaje ponudb javnim zavodom ni bila predvidena.

V zvezi s tem se pri naročnikih izpostavlja vprašanje, ali in kako določen dvig cen mesa vpliva na že sklenjene pogodbe o izvedbi javnega naročila oz. kakšne so morebitne možnosti spremembe le teh v teku izvajanja naročila. Na ministrstvu za javno upravo in ministrstvu za kmetijstvo jim odgovarjajo, da nekaj možnosti obstaja.

Svet Tatovi odnesli več kot 16.000 kilogramov svinjine

Če pogodbe ni moč izvajati ...

Za pomoč naročnikom so na ministrstvih pripravili skupno tolmačenje oz. usmeritve za morebitna nadaljnja ravnanja. V njih so med drugim zapisali, da se lahko naročniki zlasti v primeru oddaje javnega naročila za daljše časovno obdobje srečajo z zunanjimi okoliščinami, ki jih ob oddaji javnega naročila niso mogli predvideti. V tem primeru je potrebna določena prožnost javnega naročila tem okoliščinam, ne da bi bil potreben nov postopek javnega naročanja.

Na ministrstvih poudarjajo, da tako naročnik kot izbrani izvajalec ob podpisu pogodbe sicer prevzemata obveznost njene izvedbe vključno z morebitnimi spremembami na trgu v teku izvedbe javnega naročila. Vendar pa je prav tako mogoče in tudi primerno pogodbo sporazumno prekiniti, če je ni mogoče izvajati. V tem primeru ministrstvi svetujeta določitev odpovednega roka, v katerem lahko naročnik izvede novo javno naročilo, izbere novega dobavitelja in sklene novo pogodbo.

dezurni@zurnal24.si