"Čas cvetenja se razlikuje med pokrajinami, vendar nekako velja, da od konca januarja do sredine marca nagajajo zgodnja drevesa (leska, jelša, topol, vrba), marca in aprila breza in jesen, od aprila do konca julija trave in žita, poleti in v topli jeseni pleveli in spore gliv v zraku (plesni)," pojasnjuje Ljubica Deisinger, pediatrinja iz pediatrične alergološke in pulmološke ambulante v Ankaranu.
Dejavniki. Število alergij se je v zadnjih 30 letih podvojilo, če ne celo potrojilo, vzroki za to pa so onesnaženo okolje, predelana hrana, antibiotiki, vlažna in vroča stanovanja in še mnogo drugih dejavnikov.
"Na Primorskem povzroča težave od januarja in nato vso pomlad dodatno še cipresa, ki je močno alergogena, konec maja pa še oljka," dodaja.
Seneni nahod ima že približno od petnajst do dvajset odstotkov otrok, zlasti mladostnikov, zelo pogost pa je tudi med odraslimi.
Terapija na dva načina
Prvo pravilo za zdravljenje alergijskih bolezni je izogibanje vzročnemu alergenu, kar pa je težko, če smo alergični na pelode in plesni zunanjega okolja, razlaga Deisingerjeva. Pomembno je tudi redno jemanje zdravil, ki odpravijo ali vsaj omilijo simptome bolezni.
Če pa so težave še vedno moteče, se zdravnik alergolog odloči za zdravljenje z imunoterapijo (alergensko cepljenje), ki lahko poteka na dva načina: ali v obliki podkožnih injekcij enkrat na mesec ali kot sublingvalna imunoterapija, kjer pacient redno jemlje kapljice alergena pod jezik.