"Danes obravnavamo interpelacijo ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja. A danes ne govorimo zgolj o enem ministru, eni diplomatski odločitvi ali enem zunanjepolitičnem vprašanju. Danes govorimo o tem, kakšna država želi biti Slovenija. Ali želimo biti država, ki svojo zunanjo politiko gradi na spoštovanju mednarodnega prava, človekovih pravic, solidarnosti in sodelovanja? Ali pa država, ki svoja načela prilagaja trenutnim političnim zavezništvom, obrača hrbet dolgoletnim stališčem in je zaradi interesov posameznih tujih vlad pripravljena oslabiti celo enotnost Evropske unije?" je uvodoma dejala Andreja Katič (SD), prvopodpisana pod predlog interpelacije, ki so ga opozicijske stranke z izjemo Resnice vložile 21. septembra. Kajzerju očitajo, da je v zvezi s politiko do Izraela kršil zakon o zunanjih zadevah.
Se ključne odločitve sprejemajo za zaprtimi vrati?
Opozicijske stranke so v interpelaciji opozorile na Kajzerjevo politično odgovornost zaradi vladne blokade skupne izjave EU, s katero bi obsodili širjenje nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Ministru očitajo tudi, da o zadevi ni ustrezno obveščal državnega zbora in s tem kršil zakon o zunanjih zadevah ter zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah EU. V opoziciji se sprašujejo, kdo oblikuje zunanjo politiko in kdo je zanjo odgovoren. "Ali jo oblikujejo demokratične institucije v skladu z ustavo, zakonodajo in usmeritvami državnega zbora, ali pa se ključne odločitve sprejemajo z zaprtimi vrati, brez pojasnil, brez razprave in brez spoštovanja vloge parlamenta?" sprašuje Katič. "Zunanja politika namreč ni privatna politika predsednika vlade. Ni politika posamezne politične stranke. In ni osebna politika zunanjega ministra. Zunanja politika je politika Republike Slovenije."
Za razpravo o interpelaciji je predvidenih skoraj 14 ur. Koalicija z Resnico ima zadostno večino, da Kajzer ostane na položaju.
Kajzer: Kakšno zunanjo politiko smo dolžni izvajati?
Kajzer je prvi minister vlade Janeza Janše, ki se mora zagovarjati na interpelaciji. Vse očitke zavrača, v odgovoru na interpelacijo pa se sprašuje, kakšno zunanjo politiko je dolžan izvajati. "Takšno, ki svojo uspešnost meri po številu sprejetih izjav, javnih obsodb in političnih sporočil, ali takšno, ki gradi odnose, odpira vrata, krepi varnost, prosperiteto in mednarodni položaj naše države, ter predvsem dosega konkretne rezultate. Ali je naloga slovenskega zunanjega ministra, da ob vsakem mednarodnem dogodku poskrbi za novo izjavo, ali pa je njegova naloga, da s premišljenim diplomatskim delovanjem ustvarja pogoje, v katerih lahko Slovenija učinkovito zastopa svoje interese in uresničuje svoja načela?"
"Zunanja politika ne sme obstati pri deklarativnem aktivizmu"
Glede slovenskega nasprotovanja skupni izjavi EU Kajzer poudarja, da ima članica EU možnost, da med usklajevanjem izrazi pomisleke ali se posamezni izjavi ne pridruži. "Naj bom že na začetku povsem jasen: Slovenija ostaja trdno zavezana spoštovanju mednarodnega prava, varstvu človekovih pravic, zaščiti civilnega prebivalstva in prizadevanjem za pravičen, celovit in trajen mir na Bližnjem vzhodu," zagotavlja. "In naša načela se niso spremenila. Spreminja pa se način, kako jih uresničujemo. Prepričan sem namreč, da zunanja politika ne sme obstati pri deklarativnem aktivizmu," pravi Kajzer.
Razlog, da Slovenija ni pristopila k skupni izjavi EU naj bi bil v argumentu stroke na ministrtsvu za zunanje zadeve, da nova izjava ne bi prinesla nobene vrednosti. "Nepridružitev konkretni izjavi v danem trenutku ni pomenila, da smo zavrnili principe na katerih temelji mednarodno pravo, ali da podpiramo kršitve. Pomeni, da je bila sprejeta odločitev, ki v danem trenutku ni nadalje zaostrila takrat že izjemno kompleksne situacije pred volitvami, tako v Izraelu kot v Palestini in ni dala podlage za nadaljnjo krepitev ekstremnih stališč ene ali druge strani. Ki bi nadalje zmanjšalo raven zaupanja in še dodatno otežilo možnosti, da pride do rešitve," razlaga Kajzer in zavrača očitke o kršitvah mednarodnega prava kot neutemeljene.
"Katero drugo sredstvo pa je uporabila Slovenija?"
"Pri tem se postavlja ključno vprašanje: katero drugo diplomatsko sredstvo pa je Slovenija izbrala namesto blokade skupne evropske izjave? Kaj je storila namesto podpore skupni izjavi? Je predlagala drugo diplomatsko pobudo? Je ob obisku zunanjega ministra ali pa pri nedavnih političnih konzultacijah od izraelske vlade dobila zagotovilo? Da se bo gradnja ustavila ali omejila? Samo s tem, da preprečimo izjavo še ne ponudimo drugačne poti do trajnega in pravičnega miru na Bližnjem vzhodu," opozarja Meira Hot iz SD. .
"To so dvojna merila!"
Glede očitkov o kršenju zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah EU ter zakona o zunanjih zadevah je poudaril, da je za izvajanje zunanje politike odgovorna vlada v okviru zakonov in splošnih usmeritev državnega zbora. Za vsako posamezno odločitev ji zato ni treba pridobiti novega parlamentarnega pooblastila. Ob tem opozarja na, kot pravi, dvojna merila. Nekdanja zunanja ministrica Tanja Fajon je po njegovih besedah sodelovala pri več deset izjavah EU o Gazi in Zahodnem bregu, ne da bi za to iskala predhodno soglasje državnega zbora. "Danes, ko vlada izvaja enako pristojnost in se v enem primeru odloči za nepridružitev, pa se to razglaša za kršitev. To je dvojno merilo," meni Kajzer.
Že dva tisoč let izraelski narod nima sreče, napadan ni bil samo od Hitlerjevega nacionalsocializma tudi Stalin jim ni prizanašal. Znano je trpljenje judov v Stalinovih koncentracijskih taboriščih. Dali so križat Kristusa, od takrat nimajo več sreče na zemeljski obli.… ...prikaži več Če se nebi branili tako kot se, jih nebi bilo več.
No pa imamo novo debelo ritno slobodnjakarko ki je ukradla 1, 8 milijona.. Je pa res da ni tako velika lopovka kot pa debeloritna slobodarska šivilja ki je ukradla 2 in pol milijona ,, Babe ne mi krast,, to je… ...prikaži več zahtevno o moško delo, mar ne vidite babe da vas takoj dobijo,, Lepo mi bodite in milijonov ne kradite ker vas bodo zaprli
Starcev kot so Putin, Janša, Trump, Kajzer, Netanjahu, ne gane smrt 20.000 otrok, 80.000 pobitih civilov in 700.000 ljudi živećih v šotorih......Dokler se njim ne bo kaj zgodilo.....