Če bo Slovenija za sanacijo bank zaprosila za pomoč iz Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), bo precej bolj tenko piskala kot Španija, ocenjujejo v NLB Skladih.

Prvi razlog je, da smo po BDP 30-krat manjši kot Španija in sistemsko nepomembni, zato imamo manjšo pogajalsko moč, drugi pa je, da je Španija ogromno reform opravila, še preden je zaprosila za pomoč, medtem ko se pri nas ni zgodilo še skoraj nič, zato bodo pogoji bistveno zahtevnejši.

Španija je dobila sto milijard evrov (doslej so jih počrpali 41) za dokapitalizacijo bank, pogoj pa so bile predvsem reforme v finančnem sektorju.

Ni verjetno, da nam uspe

V NLB Skladih so prepričani, da bi bilo bolje, če sami sprejmemo reforme in saniramo banke, a hkrati ocenjujejo, da je malo verjetno, da nam bo to uspelo.

"Največji poraženci morebitne prošnje za pomoč bodo javni sektor, upokojenci in prejemniki socialnih transferjev, znižal se bo strošek zadolževanja države, povečala se bo varnost depozitov in znižale se bodo obrestne mere tako za depozite kot posojila, kar bo dobro za gospodarsko rast. Med podjetji bodo na boljšem zavarovalnice, saj se bo cena državnih obveznic zvišala, in izvozniki, na primer Krka in Gorenje, na udaru pa bodo domača potrošnja in trgovci," ocenjuje predsednik uprave NLB Skladov Kruno Abramovič.

Strošek sanacije bančnega sistema so ocenili na 7,8 milijarde evrov v sedmih letih: 1,3 milijarde za dokapitalizacije od leta 2008, štiri milijarde za poroštva slabi banki in 2,5 milijarde za dodatne dokapitalizacije. "Če strošek razdelimo na sedem let, je to 1,1 milijarde evrov na leto, medtem ko je letna luknja v pokojninski blagajni, ki jo zapolni proračun, 1,5 milijarde evrov," na strukturne probleme opozarjajo v NLB Skladih.