"27. 11. 2025 smo bili starši in dijaki obveščeni, da se z novim Zakonom o visokem šolstvu ukinja status kandidata s posebnimi potrebami in kandidata s posebnim statusom v prijavno-sprejemnem postopku na fakultete," nam je sporočil zaskrbljeni oče letošnjega maturanta, ki ima status dijaka s posebnimi potrebami. "Največja težava pri tej spremembi ni zgolj njena vsebina, temveč popolnoma neprimerna časovnica, ki neposredno in nepopravljivo prizadene letošnjo generacijo maturantov," pravi oče. 

Do zdaj so kandidati s posebnimi potrebami ter dijaki, ki imajo poseben status (športniki, kulturniki, tekmovalci na mednarodnih tekmovanjih, študenti starši) imeli možnost vpisa ob izpolnitvi 90 odstokov minimalnega praga točk – varovalko, ki je bila ključna zaradi objektivnih omejitev. Z novim Zakonom o visokem šolstvu, ki je stopil v veljavo 9. avgusta 2025, se ta možnost ukinja že za vpis v naslednjem študijskem letu.

"Manevrski prostor je že zaprt!"

Dijaki so se za maturitetne predmete odločali na podlagi pravil, ki so veljala v trenutku njihove odločitve, ne na podlagi pravil, ki bodo začela veljati kasneje, poudarja oče. "Priprave na maturo potekajo že četrti mesec, vsebine je obsežna, tempa se ne da nadoknaditi. To pomeni, da se je generaciji 2025/26 pravilo spremenilo v fazi, ko je vsak manevrski prostor že praktično zaprt. Uvedba tako pomembne spremembe brez prehodnega obdobja in komaj pol leta pred maturo je za številne dijake dejansko onemogočanje enakih možnosti," poudarja oče. Zato nasprotuje uvedbi spremembe brez prehodnega obdobja in komaj pol leta pred maturo.

Ministrstvo: Prehodnega obdobja ni nihče zahteval

Okoli 1400 dijakov v tem študijskem letu uveljavlja posebne potrebe oziroma ima posebni status. Kandidati so status doslej pridobili v prijavno-sprejemnem postopku, o njegovi dodelitvi je na podlagi individualne prošnje in ustreznih dokazil odločil pristojni organ univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda. S tem so lahko imeli deset odstotkov zahtevanih točk manj in bili vseeno uvrščeni na seznam sprejetih kandidatov. Ta ugodnost se ukinja, ministrstvo pa ni poskrbelo, da bi s spremembo bili seznanjeni ravnatelji in maturanti. Posebno obveščanje srednjih šol v procesu sprejemanja zakonodaje po navedbah ministrstva ni predvideno, v zakonodajnem postopku pa, kot pravijo na ministrstvu, deležniki niso poudarili potrebe po drugačni ureditvi oziroma prehodnem obdobju. 

Sprememba je bila potrebna, obravnava je bila ugodnejša

Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki ga vodi Igor Papič, so ugotovili, da je bila dosedanja ureditev nepravična, saj je pri izbirnih postopkih na visokošolske zavode omogočala ugodnejšo obravnavo kandidatov s posebnimi potrebami in posebnim statusom v primerjavi z ostalimi kandidati v prijavno-izbirnem postopku. "To pa ni namen posebnih statusov. Njihov namen je, da izenači možnosti vseh kandidatk in kandidatov, in ne, da daje prednost komur koli," so pojasnili. Dodajajo, da pravilnik, ki je v javni razpravi še do konca tedna, področja ne more urediti drugače, kot je urejeno v zakonu o visokem šolstvu. Novi zakon, ki je bil sprejet poleti, pa ne dovoljuje več izjeme v izbirnem postopku.

Glede očitkov, da prehodno obdobje ni predvideno, so poudarili, da se pogoji za vpis ne spreminjajo. "Obseg in vsebina potrebnega znanja ter merila za izbiro kandidatov ostajata enaka. Nova pravila ukinjajo dosedanji 10-odstotni bonus, s čimer se izenačijo možnosti vseh kandidatk in kandidatov," pravijo na ministrstvu. "Prehodnega obdobja nismo predvideli, ker je bil predlog zakona pripravljen z upoštevanjem sedanje ureditve, ki jo z vidika enakopravnega dostopa do visokošolskega študija ocenjujemo kot neustrezno. Pri tem je treba poudariti, da je bil novi zakon v visokem šolstvu usklajevan vse do sprejetja v DZ. V zakonodajnem postopku deležniki tudi niso izpostavili potrebe po drugačni prehodni ureditvi," so odgovorili z ministrstva za visoko šolstvo.

"Zakon študentom s posebnimi potrebami prinaša nove prilagoditve"

Na ministrstvu so pojasnili še, da novi zakon o visokem šolstvu študentom s posebnimi potrebami oziroma s posebnim statusom prinaša dodatne možnosti prilagoditev študijskega programa. "Med prilagoditve po novem sodi tudi možnost, da študent napreduje in dokonča študij v daljšem času, kot je predvideno s študijskim programom. Prilagoditev študija pripravi visokošolski zavod po pogovoru s študentom, ki lahko ob vpisu ali kadar koli med študijem zaprosi za dodelitev posebnega statusa," razlagajo na ministrstvu. 

Na ministrstvu za visoko šolstvo ocenjujejo, da je dosedanja ureditev pri izbirnih postopkih na visokošolske zavode omogočala ugodnejšo obravnavo kandidatk in kandidatov s posebnimi potrebami ter posebnim statusom v primerjavi z drugimi kandidatkami in kandidati v prijavno-izbirnem postopku, kar pa ni namen posebnih statusov.

dezurni@styria-media.si