"Objava podatkov o tem, kako se posamezne osnovne šole odrežejo na nacionalnih preverjanjih znanja (NPZ), bo prinesla rangiranje šol in razpad slovenskega šolstva. Informacijska pooblaščenka se globoko moti in bo povzročila še večji defekt v šolstvu kot NPZ, ki so itak ničvredni in defektni," je ogorčen Dušan Merc, ravnatelj Osnovne šole Prule. Objava rezultatov o tem, kako uspešni so dijaki na maturi, se mu zdi manj problematična.

Rezultate še kar skrivajo

Do zdaj so bili rezultati, ki bi pokazali, kako uspešni so učitelji na šolah oziroma kako dobro (ali slabo) opravijo svojo nalogo, javnosti nedostopni. Zdaj pa je upravno sodišče odločilo, da gre za podatke, ki jih ni mogoče skrivati. Tako so prepričani tudi v uradu informacijske pooblaščenke, ki se je na to temo na sodišču "spopadel" z državnim izpitnim centrom; ta podatkov o tem ni želel posredovati ne zainteresiranim staršem ne novinarjem. Meni namreč, da lahko objava privede do napačnih zaključkov o delu in kakovosti posamezne šole. Po objavi razsodbe upravnega sodišča smo za podatke zaprosili tudi v našem uredništvu, a jih nismo dobili. "Najprej bomo sodbo proučili," pravijo na izpitnem centru. Na šolskem ministrstvu pa poudarjajo, da sodb ni mogoče komentirati, temveč jih je treba spoštovati.

"Niso pokazatelj znanja"

Na očitek, da kakovosti šol zaradi nejavnih podatkov ni mogoče primerjati in se starši ne morejo odločiti, ali bi svoje otroke morda vpisali tja, kjer učence naučijo več, Merc odgovarja, da NPZ niso izraz resnice o slovenskem šolstvu in realen pokazatelj otrokovega znanja. "Na uspeh namreč močno vplivajo socialno okolje, iz katerega otroci izhajajo, vrednote njihove družine, izobrazba staršev, pa tudi na primer to, ali doma govorijo slovensko ali ne. Žal je tako, da so le redki otroci revnih družin v šoli uspešni, in če šola deluje v revnem okolišu, so njeni rezultati na NPZ slabši. NPZ bi bilo treba ukiniti, a si politika tega ne upa, ker se boji sindikata. NPZ namreč daje službo 70 ljudem na državnem izpitnem centru," še meni Merc.