Aleksandar Todorović je tožbo zoper državo vložil, ker mu ta ni izdala delovnega dovoljenja. Zaradi tega ni mogel opravljati dela in je ostal brez dohodka. Po navedbah časnika Dnevnik je 17.000 evrov samo odškodnina za del izgubljenega zaslužka. Tokrat je bila zadeva na prvi stopnji že drugič, saj Todoroviću ni uspelo s prvo tožbo. Pravobranilstvo je napovedalo pritožbo.

Todorović je bil po navedbah časnika zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva na začetku devetdesetih v slabšem položaju pri pridobitvi delovnega dovoljenja. "Čeprav Todorović ni dobil odškodnine zaradi izbrisa, je dobil odškodnino zaradi posledice, ki jo je izbris povzročil," piše Dnevnik.

Njegova odvetnica Vida Mayer je povedala, da nima pooblastila svoje stranke za dajanje informacij, ki se v omenjeni zadevi ne želi izpostavljati. Potrdila je, da na ptujskem okrožnem sodišču teče postopek zaradi odškodnine zaradi neizdaje delovnega dovoljenja in posledične izgube zaslužka. Sodba še ni pravnomočna.

Interpelacija zoper Kresalovo ne bi bila presenečenje

Predsednik Zaresa Gregor Golobič je glede sodbe sodišča, ki je Todoroviću prisodilo odškodnino, poudaril, da je notranja ministrica Katarina Kresal napovedala, da bodo v takšnih primerih naredili temeljito analizo, ocenili možne posledice in predlagali morebitne ukrepe. Golobič je na pripravljanje interpelacije zoper Kresalovo povedal, da ne bo presenečenje za nikogar, niti za Kresalovo, če bo prišlo do interpelacije. Ob tem je izrazil podporo in zadovoljstvo nad tem, kako notranja ministrica rešuje problem izbrisanih.

Ministrstvo za notranje zadeve je v četrtek glede problematike izbrisanih sporočilo, da bodo z izdajanjem odločb začeli v naslednjih dneh.

Mate: Vlada zavajala javnost
Prisojena odškodnina Todoroviću je jasen primer, kako se bodo lahko odškodnine pripisovale v prihodnje, je dejal predsednik odbora za notranje zadeve v strokovnem svetu SDS Dragutin Mate . Po njegovem mnenju je to dokaz, da je vlada zavajala javnost, ko je trdila, da odškodnin za tako imenovane izbrisane ne bo.

V primeru, da bo sodba Okrožnega sodišča na Ptuju glede odškodnine Todoroviću potrjena tudi na višjih stopnjah, lahko to domnevno pomeni, da lahko okoli 25.000 izbrisanih iztoži okoli 17.000 evrov, kar znaša skupaj okoli 425 milijon evrov, je poudaril Mate. Ob tem je pojasnil, da je ta vsota enaka letnemu proračunu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, vključno z vsemi socialnimi transferji za vse državljane.

Nekdanji notranji minister je tudi prepričan, da lahko dopolnilne odločbe izbrisanim, ki jih napoveduje ministrstvo za notranje zadeve, "sodiščem pomagajo, da se pozitivno odločajo glede odškodnin izbrisanim" . Sodba ptujskega okrožnega sodišča lahko po Matejevih besedah spodbudi vlaganje zahtevkov za odškodnine.

Za Kresalovo odločbe niso povezane z odškodninami izbrisanim
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je poudarila, da odločbe, ki naj bi jih MNZ izbrisanim začelo izdajati naslednji teden, "ne vzpostavljajo pravice do odškodnine " ter dodala, da po mnenju pravne službe ministrstva, ki odgovor sicer še pripravlja, v primeru Todorović "ni pogojev za dokončno odločitev o odškodnini". Kot je spomnila, odločba ptujskega sodišča, ki je Todoroviću dodelilo odškodnino v višini 17.000 evrov, še ni pravnomočna, državno pravobranilstvo pa je tudi že napovedalo vložitev pritožbe.

Po mnenju ministrice omenjena sodba dokazuje, da odločbe ministrstva nimajo zveze z odškodninami, saj se sodba nanaša na obdobje, preden so bile odločbe izdane. © BOBO

Ob tem je ministrica navedla tudi podatek, da je bilo do danes vloženih 24 tožb: "Od tega se jih je šest končalo pravnomočno in v nobeni od njih ni bila dosojena odškodnina. "
Po besedah Kresalove sicer "če bi politika uspela urediti vprašanje izbrisanih prej, potem danes te odškodnine ne bi bilo ali pa bi bila bistveno nižja ". Kot namreč meni, odškodnina "izvira iz krivice, ki je bila storjena pred 17 leti in ni povezana z odločbami, ki jih izdajamo" .

Glede navedb SDS, da bo sodba v primeru Todorović sprožila val tožb in z njimi povezanih odškodnin, ministrica odgovarja, da same odločbe MNZ ne vzpostavljajo pravice do odškodnine. "Vsaka posamezna odškodnina se ugotavlja v posebnem sodnem postopku in je stvar odločanja sodišča, ne ministrstva," je poudarila.

Dejstvo, da je bil izbris nezakonit, po njeni razlagi namreč še ne vzpostavlja odškodninske odgovornosti. "V vsakem konkretnem primeru je potrebno dokazati, da je zaradi izbrisa škoda nastala, kako je bila visoka in da je res nastala ravno zato, ker je prišlo do izbrisa. To je izjemno zakompliciran postopek, ki ga bo pri vsaki posamični tožbi, če bo vložena, ugotavljalo sodišče, " je še pojasnila Kresalova.