“Ta tožba naj bo tudi v opomin zdravstvu, da rutina pri delu in zanemarjanje individualne obravnave pacienta lahko povzročita hude osebne tragedije, kot je ta, ki se je zgodila družini iz Nove Gorice. V 30 letih svoje prakse še nisem doživela, da bi v sodni dvorani vladala takšna tišina,” je včeraj po pričanju staršev otroka s celebralno paralizo povedala odvetnica Lucija Šikovec Ušaj.

Družina se je odločila, da od postojnske porodnišnice terja odškodnino po porodu, ki se je žalostno končal marca leta 2006. Zadeva se na koprskem sodišču vleče, saj je bilo včerajšnje nadaljevanje obravnave sklicano šele po enem letu. Dobrih 378 tisoč evrov zahtevajo zaradi strokovne napake in neizpolnjene pojasnilne dolžnosti.

Carski rez stane

“Ker imam preozko medenico in sem tudi prvega otroka rodila s carskim rezom, saj ga niso mogli izvleči niti s pomočjo vakuuma, mi je osebna ginekologinja napisala napotnico za porod s carskim rezom; v porodnišnici sem se dogovorila za sestanek, na katerem se bomo dogovorili o operaciji, a sem dobila popadke 16 dni pred rokom. Ker se je tudi drugi porod odvijal podobno kot prvi in se otrok ni spustil kljub umetnim popadkom in močnim pritiskom sester na trebuh, je mož večkrat prosil zdravnika Roberta Likarja, naj vendarle prebere zapisnik prvega poroda in mi naredi carski rez, saj imam zanj napotnico. A odgovor je bil, da takšna operacija stane milijon (takratnih tolarjev, op.a.) in da jo bova plačala sama,” je povedala zdaj 40-letna I. T. J., mama dveh mladoletnih otrok.

Po nekaj urah popadkov in vztrajanja pri naravnem porodu, češ da statistika kaže, da 70 odstotkov žensk, ki prvič rodijo s carskim rezom, v drugo porodijo brez njega, ji je počila maternica. Bruhala je in izgubila zavest, nato pa so jo urgentno odpeljali v operacijsko sobo. Dojenčka, ki je utrpel “dihalno stisko”, so z rešilnim avtomobilom takoj odpeljali v UKC Ljubljana, videla pa ga je po šestih dneh. Tam je za njegovo stanje izvedela takole: “Zdravnik me je vprašal, če imam že kakšnega otroka ter če je normalen in brca žogo. Ko sem odgovorila pritrdilno, pa je sledilo: 'To je dobro, ker ta otrok ne bo nikoli.'”