Hitrost. "Raziskave kažejo, da če ima kupec v košari deset ali manj izdelkov, nakup opravi hitreje na samopostrežni blagajni kot na navadni," so nam povedali v Sparu. V Mercatorju pravijo, da nakup na obeh blagajnah – če je uporabnik avtomatske blagajne z njo seveda seznanjen – traja podobno dolgo. V Tušu avtomatskih blagajn nimajo, za kupce, ki se jim mudi, pa imajo tako imenovane hitre blagajne.

Sprva mlajši kupci

V povprečju v Mercatorju samopostrežne blagajne uporablja tretjina kupcev, preizkusila pa jih je že več kot polovica strank. V Sparu jih v povprečju uporablja od 35 do 50 odstotkov kupcev, odvisno od velikosti in lokacije trgovine.

Na začetku so samopostrežne blagajne v Mercatorju uporabljali mlajši kupci, kasneje pa so to začeli poskušati še starejši. "Zanimivo je, da jih zelo radi uporabljajo tudi upokojenci," opažajo pri Sparu. Velika večina jih pri obeh trgovcih uporablja za manjše nakupe; v Sparu tistim s polnimi vozički celo svetujejo, naj raje stopijo do običajne blagajne.

Posodabljanje postopoma

Trgovci se sicer tudi z dobavitelji usklajujejo, da so izdelki čim primernejši za samopostrežne blagajne, pravijo v Mercatorju. Posodabljajo jim postopoma; tako so na primer začeli nameščati takšne s števci kovancev, ki jih kupec le vrže v zbiralnik, avtomat jih sam prešteje in vrne preostanek.

V Tušu poudarjajo, da je oseben odnos, ki ga omogočajo običajne blagajne, ena od njihovih ključnih prednosti. "Samopostrežne blagajne delo blagajničarjev nekoliko razbremenijo, zato trgovci postajajo vedno bolj svetovalci in pomočniki kupcem," pa pravijo pri Mercatorju. Pri Sparu dodajajo, da lahko na samopostrežni blagajni kupec sam določa hitrost nakupa, ki mu ustreza.

Imamo jih šest let

Uvedba. V Mercatorju so samopostrežne blagajne uvedli leta 2007, imajo pa jih v 53 prodajalnah. Pri Sparu so jih uvedli konec leta 2009, in sicer v 33 trgovinah.

Jezik. Sparove blagajne poleg slovenskega govorijo še nemški, italijanski, angleški in hrvaški jezik, Mercatorjeve pa še srbsko.