"Samostojnost in enotnost sta večni vrednoti", v Sloveniji pa sta pred osemnajstimi leti doživeli
uresničitev, pri čemer je pomembno, da je bila "nujno potrebna enotnost" vzpostavljena
demokratično, "upoštevaje načelo političnega pluralizma in ob izjemno močnem, zgodovinsko
neponovljenem angažiranju civilne družbe", je dejal predsednik države
Danilo Türk.
|
Od vlade pričakujemo zlasti smotrno in pravočasno ukrepanje, ekonomsko dognane in socialno občutljive ukrepe, take, ki bodo krepili tako potrebno solidarnost in zaupanje, vzdržnost gospodarstva in kohezijo v družbi. Danilo Türk, predsednik države |
|
Svetovna finančna in gospodarska kriza je na preizkušnjo postavila ves svet. Čutimo jo tudi pri nas in treba bo poiskati "nov model svetovnega razvoja." Opozoril je, da krizne razmere "ne smejo postati priložnost ali izgovor za slabe odločitve, za odpuščanja, za prikrivanje poslovnih napak. Ohranitev delovnih mest ostaja izjemno pomembna prioriteta."
Nepotrebne delitve je treba odpraviti
"Smo družba, ki je iz nedavne zgodovine podedovala travme in delitve, ki jih moramo odpravljati. Tudi v težavnih časih, ki se obetajo, morata biti na voljo potrebna energija in zlasti volja za to," je dejal Türk in pri tem spomnil, da so bili letos v državnem zboru "opravljeni resni poskusi" , da bi sprejeli "potrebne zakone o žrtvah II. svetovne vojne in žrtve revolucionarnega nasilja."
Türk je pozval vlado in opozicijo, da "ponovno pogledata pripravljene osnutke in da storita vse, kar je potrebno za skorajšnje sprejetje vojnih zakonov." S takim dejanjem bi po Türkovih besedah "naredili veliko za pospešitev narodne sprave, za odpravo nepotrebnih delitev in za splošno stanje duha v naši družbi."
|
Gantar je poudaril pomen enotnosti. © BOBO |
V državnem zboru je potekala slavnostna seja ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik predsednik DZ Pavel Gantar je poudaril, da se je Slovenija morala hitro spoprijeti s problemi. Obdobje tranizicije je prineslo probleme, s katerimi se je morala Slovenija takoj spoprijeti in sprejeti odločitve, ki so bile nemara težje in bolj usodne od tistih, ki jih sprejemamo danes, je dejal Gantar. Slavnostni govornik je poudaril pomen enotnosti, ki jo je Slovenija izkazala ob plebiscitarni odločitvi za samostojno državo. Po njegovih besedah je enotnost treba razumeti kot nekaj, za kar se je vedno znova treba izrekati in nekaj, kar pomeni priznavanje različnosti.
|
Prav to, da nam ni šlo za kakršno koli samostojno Slovenijo, pač pa za demokratično, pluralistično, na vladavini prava in spoštovanju človekovih svoboščin utemeljeno državo, je po mojem mnenju resnična veličina procesa osamosvajanja. Pavel Gantar, predsednik DZ |
|
Slovenijo je označil za normalno demokratično državo, ki ima "podobne probleme, strahove, težave kot jih imajo primerljive države na tej stopnji razvoja. “ "Slovenija stoji, tako kot svet, pred številnimi novimi izzivi, ki jih lahko dojamemo kot grožnjo ali pa kot priložnost, še najbolje pa kot oboje hkrati. Ti izzivi presegajo vsakokratno dnevno politiko in zbujajo iluzijo, da jih lahko danes za kratko še odmaknemo na stran in da se bomo z njimi ukvarjali jutri. No, ta jutri je danes že tu," je prepričan Gantar.
Slavnostne seje DZ so se poleg poslancev udeležili tudi predsednik republike Danilo Türk , predsednik vlade Borut Pahor , predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen , predsednik državnega sveta Blaž Kavčič , predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik , diplomatski zbor ter drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja.
Od plebiscita minilo 18 let
Pred 18 leti, 23. decembra 1990, so se volivci na plebiscitu odločili, da želijo živeti v samostojni in neodvisni Sloveniji. Leto dni pozneje je tedanja skupščina s sprejemom prve slovenske ustave postavila temelj novemu pravnemu sistemu in parlamentarni ureditvi države, danes pa obletnico praznuje tudi državni zbor.
Izidi so bili uradno razglašeni tri dni po plebiscitu, tako da 26. december obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Na plebiscitarno vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov volivcev odgovorilo pritrdilno, kar je 88,5 odstotka vseh volivcev.