V šolskem letu 2027/2028 bodo v sedme razrede prvič uvedli obvezni predmet Informatika in digitalne tehnologije. Pri tem gre za eno od sprememb, ki jo prinaša novela Zakona o osnovni šoli, ki jo je Državni zbor RS sprejel julija lani. Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so zapisali, da bodo pri tem predmetu učenci obravnavali vsebine s področja informatike in rabe digitalnih tehnologij, kamor spadajo tudi vsebine računalništva.

Ministrstvo je pripravo vsebinskih izhodišč predalo strokovnemu javnemu zavodu, ki bo nato glede izhodišč seznanil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, imenovana pa bo tudi posebna predmetna kurikularna skupina. Ta bo pripravila učni načrt predmeta, didaktična priporočila in spremembo predmetnika za umeščanje v program osnovne šole. Strokovni svet bo nato te dokumente obravnaval in jih tudi določil ter objavil v uradnem listu.

Foto: Profimedia učenci hodijo po stopnišču v šoli V predmet bodo vključene tudi vsebine o umetni inteligenci. Šele na podlagi učnih načrtov pa bo sicer znano, kakšno znanje morajo imeti učitelji, iz česar bodo posledično razvidni tudi kadrovski pogoji. "Vsaka programska novost zahteva tudi sistematično uvajanje in spremljanje uvajanja z rednim poročanjem. Pred uvajanjem pa sistemsko poteka tudi ustrezno usposabljanje strokovnih delavcev, ki bodo učne načrte izvajali v razredu," so še povedali.

Na Zavodu za šolstvo so podrobneje razložili, da bo nov obvezni predmet primarno usmerjen v razvoj temeljnih znanj računalništva in informatike, razumevanje podatkov in njihove analize, razumevanje osnov programiranja, logičnega razmišljanja ter delovanja interneta in omrežja. Prav tako bo poseben poudarek na etičnih vidikih uporabe digitalnih tehnologij in umetne inteligence ter na razvoju zmožnosti uravnotežene in premišljene rabe digitalnih naprav.

Foto: Profimedia računalnik otrok učenje pouk Obenem je v teku tudi proces kurikularne prenove, v okviru katerega so bili obvezni šolski predmeti prenovljeni. Prenova se nanaša na skupne cilje in s tem na prenove posameznih vsebin, ki so v učnih načrtih različnih predmetov in prispevajo k celostnejšemu in kakovostnejšemu ozaveščanju učencev glede posameznega področja. Eden izmed teh ciljev so tudi teme digitalne kompetentnosti, ki so sicer že vključene v učne načrte številnih predmetov, so pojasnili na ministrstvu ter dodali, da se bodo prenovljeni učni načrti začeli uporabljati postopoma, prve generacije pa se bodo z njimi srečale že v prihodnjem šolskem letu.

Pri pripravi ključnih ciljev s področja digitalne kompetence so na Zavodu za šolstvo upoštevali dokument Okvir digitalnih kompetenc za državljane, ki se osredotoča na informacijsko in podatkovno pismenost, komuniciranje in sodelovanje v okviru digitalnih tehnologij, ustvarjanje digitalnih vsebin, varnost ter na kompetence reševanja problemov.

Kako bo to videti v praksi?

Na zavodu so pojasnili, da aktivnosti za doseganje ciljev na podlagi didaktičnih priporočil snujejo učitelji. Navedli so nekaj primerov, kako bi lahko bilo pridobivanje digitalnih kompetenc implementirano v razne predmete. Pri zgodovini lahko učitelj o verodostojnih in neverodostojnih informacijah v zgodovinskih virih načrtuje pouk tako, da organizira okroglo mizo ali vodi debatno delavnico.

"Kot izhodišče za pogovor lahko uporabi spletni vir, na primer lažno novico. Kriterije in zanesljivost virov lahko preverja z interaktivnim kvizom. Z vključevanjem digitalne tehnologije pri pouku razvija digitalno kompetentnost ter navaja učence na rabo uporabnih spletnih iskalnikov," so še navedli na zavodu. Učenci pa bodo lahko po njihovih besedah svoje znanje nadgrajevali na primer s praktično uporabo pridobljenih znanj in kompetenc pri učenju, kritičnem in varnem iskanju ter deljenju podatkov, pripravi predstavitev in podobno.

Foto: Profimedia učenci delajo z računalnikom Pomen razvijanja digitalnih kompetenc v šolskem okolju potrjujejo tudi izsledki raziskave SID 2025, ki jo je izvedla točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Izkazalo se je, da je orodje umetne inteligence uporabilo že 80 odstotkov osnovnošolcev tretje triade, starih med 12 in 15 let, ter 92 odstotkov srednješolcev, starih med 15 in 19 let, ki so sodelovali v raziskavi.

Osnovnošolci so največjo zaskrbljenost izrazili glede zaščite njihove zasebnosti oziroma podatkov, ki jih vnašajo v orodja generativne umetne inteligence. Le ena petina najstnikov pa se zaveda, da uporaba dotičnih orodij ni dovoljena mlajšim od 13 let in da morajo mlajši od 18 let za uporabo pridobiti dovoljenje staršev.

ksenja.znidarsic@styria-media.si