"Z dediščino sem postal lastnik dela hiše. Ker smo lastniki sprti, se o ničemer ne moremo dogovoriti, svojega deleža sam ne morem prodati, zdaj pa bom moral plačati še visok nepremičninski davek, saj tam ne živim," je potarnal bralec.

V takih primerih ima solastnik pravico, da zahteva delitev stvari, so pojasnili na ministrstvu za pravosodje. Če se z drugimi lastniki ne more dogovoriti, je možna prisilna delitev, ki se opravi na sodišču po pravilih nepravdnega postopka, in sicer na dva načina.

Fizična delitev ali dražba

V prvem primeru se zgodi fizična delitev. Hiša se na primer razdeli na več delov in solastniki postanejo izključni lastniki posameznih delov. Kadar pa fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, sodišče odloči, da se stvar proda na dražbi, med solastnike pa se nato razdeli kupnina.

"Šli smo skozi ta postopek, trajal je 15 let. S sodnimi izvedenci smo dokazovali, da bi za fizično delitev hiše zapravili premoženje, in na koncu smo dobili sklep, da gre hiša na dražbo. Takrat se nam je uspelo sporazumeti, da poskušamo hišo prodati na trgu za višjo ceno," pa je svoj primer opisal drugi bralec.