Ko je bila službeno v Ljubljani, njena 9 let in nekaj mesecev stara hči ni smela iz vrtca odpeljati štiriletne sestrice, čeprav živijo le sto metrov od vrtca. Predpisi namreč določajo, da bi morala biti stara najmanj deset let. 

Država bolj pametna kot starši

Potočnikova ne razume, zakaj ji država kot materi ne dovoli, da bi sama presodila, česa je sposobna njena skoraj desetletna hči in meni, da bi se morali upreti "tem neumnim določbam", ki jih pišejo razni eksperti, ki so pred otroki varno skriti v svojih pisarnah, ne zaupajo pa staršem, ki z njimi živijo vsak dan. 

Na ministrstvu za šolstvo so pojasnili, zakon o pravilih cestnega prometa določa, da "morajo imeti otroci na poti v vrtec ter domov spremstvo polnoletne osebe. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladoletniki, če to dovolijo starši“. Za pojasnilo, zakaj je meja deset let, so nas preusmerili na ministrstvo za notranje zadeve. Tam so nam povedali, da se moramo obrniti na ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki smo jim že poslali vprašanja. Je pa nenavadno, da se lahko po tem zakonu starši sami odločijo, kdaj smejo otroci samostojno sodelovati v cestnem prometu, za hojo v vrtec pa to ne velja. 

Kaj vse smo mi počeli pri devetih letih!

"Pomislite, kaj vse so nam zaupali pri devetih letih,“ je v pismu, ki ga je objavila na Facebooku in ga je delilo že več kot dva tisoč uporabnikov, zapisala Bojana Potočnik. Sama je hodila v šolo tri kilometre po makadamu, po katerem so vozili tovornjaki ter šla večkrat popoldne po isti poti še v trgovino in nazaj s polnimi vrečkami. 

"Moja učiteljica je lahko razstavila mojo risbo in poslala moj spis na tekmovanje, ne da bi moja mama sploh vedela za to, kaj šele, da bi morala kaj podpisati, lahko me je fotografirala, lahko sem šla v šolo v naravi ne da bi moja mama podpisala 10 soglasij, učiteljica je tudi ni dnevno preko spletne strani obveščala, da že skoraj plavam. Prav tako mi je učiteljica lahko povedala kako krepko, ker spet nisem pojedla goveje juhe in moja mama zaradi tega v šolo ni prišla z odvetnikom,“ je še zapisala. 

Uporabniki, ki njeno pismo delijo po Facebooku in ga komentirajo, opisujejo, kaj vse so lahko počeli, ko so bili mlajši od deset let, na primer pri osmih letih skrbeli za mlajšo sestrico in jo vozili na sprehode, se pri sedmih vozili z mestnim avtobusom na drug konec mesta in podobno.

Ujeti smo v šmornu predpisov

Opozarja, da ima njena hči sicer krasne vzgojiteljice in da tudi sama kot učiteljica najbrž ne bi dovolila podobne izjeme, čeprav tudi ona dela "v podobnem šmornu neumnih predpisov“. 

"Danes pa moramo vsa pravila zapisati, kako se obnaša na avtobusu, kako v varstvu, kako se pride od šole do igrišča, kakšna so pravila igre med odmori, kako se dežura, kako si razdelimo malico … Absurd, čakam dan, ko mi bo učenec rekel, da se je v hlače, ker nikjer ne piše, kako se v šoli pride do WC-ja,“ je še opozorila Potočnikova.