Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar se je na ustavno sodišče obrnila po tem, ko je pri Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji Sova začela inšpekcijski postopek nadzora nad izvajanjem določb zakona o varstvu osebnih podatkov in vseh drugih predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Po mnenju pooblaščenke naj bi inšpekcijski nadzor pokazal, da Sova izvršuje spremljanje mednarodnih sistemov zvez tudi tako, da predstojnik odobri nadzor nad konkretno telefonsko številko in da "21. člen zakona o Sovi v praksi vodi do zbiranja osebnih podatkov in do prisluhov konkretnim osebam ...".

Ustavno sodišče meni, da 54. člen zakona o Sovi omogoča zaščito človekovih pravic. © BOBO

Po mnenju ustavnega sodišča informacijski pooblaščenki 54. člen zakona o Sovi omogoča, da zaščiti domnevno ogrožene človekove pravice oseb, ki jim je Sova prisluškovala. Da v primeru, ki je dal povod za vložitev te zahteve, ni bilo tako, po mnenju ustavnega sodišča izhaja iz dejanskega stanja, ugotovljenega v inšpekcijskem postopku. Ugotovljeno je bilo, da je Sova v konkretnem primeru osredotočeno spremljala tuj telekomunikacijski priključek. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-216/07 pojasnilo, da se spremljanje mednarodnih sistemov zvez kot del obveščevalne dejavnosti Sove lahko nanaša le na območje zunaj državnega območja RS in da gre za spremljanje zadeve in ne konkretnega posameznika.

Predlagateljica tako po mnenju sodišča ni izkazala, da se je vprašanje ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb pojavilo v zvezi s postopkom, ki ga je vodila. S tem pa ni izkazana procesna predpostavka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb zakona o Sovi, zato je ustavno sodišče soglasno zavrglo zahtevo. Ker je ustavno sodišče zavrglo zahtevo predlagateljice, se mu ni bilo treba opredeliti do vprašanja, ali v zakonu o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb določene pristojnosti komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb morebiti izključujejo pristojnost predlagateljice za izvrševanje inšpekcijskega nadzora v Sovi glede tistega dela njene dejavnosti obdelave osebnih podatkov, ki ga je mogoče uvrstiti med "zbiranje in pridobivanje" osebnih podatkov, še piše v obrazložitvi.