Pirc Musarjeva je danes objavila tudi mnenje inštituta o aktualnem primeru sodnega pregona zoper novinarko Dela Anuško Delić, ki ji tožilstvo očita kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije ob razkritju povezave neonacistične skupine Blood & Honour s stranko SDS.

Za pravico vedeti in težnjo po državni varnosti se zdi, da pri tajnih podatkih stojita na nasprotnih bregovih in se mora prva (vedno) umakniti drugi - bolj zveličavni, v mnenju piše Lemut Strletova.

Oblast skupaj z organi pregona bi morala razumeti, da se zaupanje gradi predvsem z iskrenostjo, menijo v Inštitutu za zasebnost in dostop do informacij. Pravica vedeti je gradnik mirnega sožitja med posamezniki in oblastjo, pri čemer ni oblast tista, ki blagohotno in po lastni presoji odmerja informacije ljudstvu, pač pa so mediji in posamezniki tisti, ki si jih jemljemo - skozi zahteve po dostopu, tudi, če hočete, s pomočjo žvižgačev.

Opominjajo, da teh žvižgačev ne bi bilo, če ne bi imeli o ničemer "žvižgati". "Žvižgač vselej razkriva za javnost pomembne informacije in novinar, ki takšne informacije posreduje javnosti, deluje v javnem interesu," še dodajajo v inštitutu.

"Za zaupanje med oblastjo in posamezniki ni dovolj, da se prva zgolj formalno zaveže k zagotavljanju pravice vedeti. Pravica mora biti živa. Živa do te mere, da se pred kazenskim pregonom (še posebej novinarja) oceni, ali je bila objava tajnih podatkov v javnem interesu," še opominja inštitut.