V nadaljevanju preberite: 

• Sindikati v državni zbor vložili več kot 47 200 podpisov za naknadni zakonodajni referendum o interventnem zakonu, ki ga je pripravil desni trojček
• Če poslanci referenduma ne bodo dovolili, bo o dopustnosti odločalo ustavno sodišče
• Pravna stroka opozarja na ustavnopravno spornost t. i. omnibus zakonodaje, ki poleg razvojnih ukrepov vsebuje tudi davčne določbe, zaradi katerih bi lahko državni zbor skušal preprečiti referendum.

V sindikalnih centralah poudarjajo, da je bil zakon sprejet brez socialnega dialoga, čeprav posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo, zdravstveno zakonodajo. Sindikalnim centralam so se pri zbiranju podpisov pridružile nevladne organizacije in nekatere politične stranke. "V le treh dneh in pol smo zbrali rekordnih 47.223 podpisov, ko niti pritiski, oviranje in tudi prepoved zbiranja podpisov niso odvrnili od tega, da so državljanke in državljani povedali, kaj si mislijo o tem zakonu," pravi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. 

"Zakon prinaša podivjano privatizacijo zdravja, finančno ropanje državne blagajne. Prinaša zmanjšanje delavskih pravic. Koplje večmilijonsko luknjo v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Spodbuja sp-jizacijo in prekarizacijo dela. Najranljivejše predstavnike družbe potiska v še večji obup. V ospredje postavlja kapital. Število podpisov je pokazalo, da ljudem zakon ni všeč in želijo odločati o svoji prihodnosti," dodaja Katarina Rotar iz Slovenske filantropije.

SDS in NSi nad sindikate: Odtegnili bi jim članarino

SDS in NSi sta medtem v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o delovnih razmerjih, s katero bi delodajalcem ukinili obveznost tehničnega obračunavanja in odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih. Predlagajo obravnavo po skrajšanem postopku.

Po vložitvi podpisov bo moral predsednik državnega zbora Zoran Stevanović določiti začetek roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za izvedbo referenduma. Ker zakon vključuje davčne določbe, lahko poslanci sprejmejo tudi sklep o nedopustnosti referenduma. V sindikatih so napovedali, da se bodo v tem primeru obrnili na ustavno sodišče. 

Problem tako imenovane omnibus zakonodaje

Zakon so pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. Predvideva nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin. Zakon tako poleg razvojnih in interventnih ukrepov vsebuje tudi določbe s področja davkov in drugih obveznih dajatev, za katere drugi odstavek 90. člena Ustave referendum načeloma prepoveduje. Ustavna komisija je ob spremembah 90. člena Ustave poudarila, da morajo zakoni, za katere referendum ni dopusten, davčno ali proračunsko materijo urejati celovito, ne pa le v posameznih členih širšega zakona.

Zakonodajnopravna služba Državnega zbora je že ob obravnavi predloga opozorila na problem t. i. omnibus zakonodaje, saj je takšna ureditev lahko ustavnopravno sporna, ker je referendum mogoče razpisati le o zakonu kot celoti. 

Glede na ustavnopravni okvir, spornost uporabe omnibus zakonodaje ter pomen pravice državljanov do referendumskega odločanja se zato zdi verjetno, da bi Ustavno sodišče v morebitni presoji odločilo, da je referendum o interventnem zakonu dopusten, menijo v Pravni mreži za varstvo demokracije. Tudi slovenska ustavnopravna teorija s področja pravice do referenduma prav pri prepovedi referenduma o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah opozarja na kompleksnost tega vprašanja, zlasti pa tudi na možnost zlorab s strani zakonodajalca, so navedli v sporočilu za javnost. 

Poziv poslancem, da poslušajo stroko

Profesor dr. Igor Kaučič je leta 2014 zapisal, da bi preširoka razlaga prepovedi referenduma lahko pomenila izključitev referendumskega odločanja pri številnih zakonih, ki zgolj vsebujejo posamezne določbe o obveznih dajatvah. Zato meni, da referendum praviloma ne bi smel biti prepovedan pri zakonih, ki celovito urejajo drugo področje, davčne določbe pa vsebujejo le obrobno.

Profesorica dr. Bruna Žuber pa v svoji doktorski disertaciji poudarja, da je namen ustavne omejitve predvsem zaščita finančne stabilnosti države in nemotenega financiranja javnih funkcij. Zato se kot najprimernejša rešitev kaže uporaba dvostopenjskega testa: najprej presoja, ali zakon sploh ureja davke ali druge obvezne dajatve, nato pa še, ali bi morebitna zavrnitev zakona na referendumu dejansko ogrozila stabilnost javnih financ.

Pravna mreža za varstvo demokracije opozarja, da bo državni zbor pri odločanju o dopustnosti referenduma moral upoštevati vse relevantne vidike, ki jih izpostavlja stroka. "Pri tem velja posebej poudariti, da bi glede na ukrepe iz interventnega zakona, ki naj bi brez kompenzacijskih ukrepov po oceni fiskalnega sveta proračunski primanjkljaj dodatno strukturno povečali za okoli 900 milijonov evrov oziroma za več kot eno odstotno točko bruto domačega proizvoda letno, težko trdili, da bi pobudniki oziroma državljani na referendumu o tem zakonu ogrožali stabilnosti javnih financ," so zapisali.