Pravna služba DZ raztrgala predlog, v Levici pa: Ta zakon je kot trgovina Jager

Po besedah poslanca Lenarta Žavbija (Svoboda) so poslanci Svobode, SD ter Levice in Vesne na predsednika skupnega odbora Zvonka Černača naslovili predlog, da se na sejo skupnega odbora dodatno povabi zunanje deležnike, in sicer strokovnjake, zainteresirano javnost in predstavnike institucij, ki jih predlog zakona zadeva.

Sami so predlagali okoli 40 povabljenih, kljub temu vabila številni niso dobili, kar se Žavbiju zdi škandalozno. "To so stebri te družbe in zaslužili bi si besedo pri tem zakonu, pa ni nujno, da bi bila ta beseda namenjena, da kateregakoli od poslancev prepriča, kako naj glasuje, ampak predvsem temu, da bo zgodovina vedela, kdo je bil na kateri strani," je dejal Žavbi.

Ker so se številni seje danes kljub temu udeležili, je Černač dejal, da nima težav s tem, da predstavijo svoje mnenje v časovnem okviru petih minut.

"Ta zakon se nanaša na 10 različnih zakonov, bistveno posega v življenje ljudi v Sloveniji in prav bi bilo, da se na tem odboru sliši glas ljudi, posebej zato, ker imajo predlagatelji polna usta tega, da delajo za ljudi," je dejala poslanka Svobode Tereza Novak.

Tamara Kozlovič (Svoboda) je izpostavila, da je pobudo, da se o predlogu zakona opravi javna predstavitev, podpisalo 40 poslancev. "Ne pet ali šest, ampak 40," je poudarila.

Po besedah poslanca SDS Žana Mahniča je povsem vseeno, ali jo podpiše 10 ali 40 poslancev. "Če bo tukaj večina poslancev zavrnila javno predstavitev mnenj, sam ne vidim nobene potrebe po njej. Večina ni 40, ampak 46 plus," je dejal.

Poslancu Levice Vladimirju Šegi se zdi nezaslišano, da tak zakon, ki prinaša korenite spremembe v družbene podsisteme, ni šel na Ekonomsko-socialni svet, da je šel mimo brez kakršnegakoli javnega posvetovanja, celo mimo vlade.

"V zgodovini samostojne Slovenije ni bilo takšnega zakona, ki bi zajemal toliko stvari. Je kot trgovina Jager, kjer lahko kupiš žebelj, avto, traktor in kruh, takega v zgodovini še ni bilo," je ponazoril.

Odhajajoča koalicija se je zavzemala, da bi javno razpravo opravili 12. maja. "Ta sklep v ničemer ne ruši intence predlagateljev. Zaradi petih dni ne bo nikomur krona z glave padla," je k podpori predlogu pozval Žavbi.

Robert Janev (Gibanje Svoboda) je ob tem izpostavil, da je zakonodajno-pravna služba DZ k predlogu zakona podala mnenje na 32 straneh. "Jaz v prejšnjem mandatu ne pomnim, da bi kdo na ta način - kakor so bile vaše besede v opoziciji v prejšnjem mandatu - raztrgal nek dokument," je poudaril.

"Verjamem, da bomo danes izgubili to glasovanje, bomo povoženi, ampak verjemite, končno sodbo bo dalo ljudstvo na naknadnem zakonodajnem referendumu," je dejal Damjan Bezjak Zrim (SD).

Mahnič je dodal, da javne predstavitve mnenj ne podpira, ker da v ničemer ne bi vplivala na njegovo odločitev, da ta zakon podpira.

Proti javni predstavitvi mnenj je glasovala tudi Katja Kokot (Resnica). Poslancem odhajajoče koalicije je očitala, da tudi sama v prejšnjem mandatu ni upoštevala stroke, denimo pri noveli zakona o zaščiti živali.

"Gre za nujne ukrepe zaradi draginje, stroškov dela in ohranitve delovnih mest, neko zavlačevanje pod pretvezo širšega soglasja pa ni odgovorno ravnanje," je dejala.

Aleksander Reberšek (NSi) je bil v imenu predlagateljev kritičen do poslancev z levega političnega pola, saj da je besedo dobil po "uri proceduralnih zapletih, ki so jih želeli izsiliti".

"Dejstvo je, da so ljudje na volitvah jasno in glasno povedali, v katero smer si želijo, in da si enostavno želijo sprememb. Bilo vas je 55, zdaj ste padli na 40. Mislim, da je to jasen pokazatelj. Zdaj pa sedite, dajte mir in poslušajte, zdaj imamo mi škarje in platno v rokah, in pustite nam, da delamo," je dejal pred predstavitvijo predloga zakona.

V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila in del energentov.

Ob tem predlog vsebuje tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo ter zdravstva in pokojnin.

Tako imenovani omnibus zakon posega v deset zakonov. Predlagatelji trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije.

Predlogu ostro nasprotujejo sindikati, ki so svoja stališča pred sejo odbora predstavili tudi v izjavi pred DZ. Delodajalske organizacije medtem ocenjujejo, da gre za prvi korak v smeri večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Do zakona kritični tudi v Zakonodajno-pravni službi DZ

Predlog Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki so ga v državni zbor vložile stranke Demokrati, NSi&SLS&Fokus in Resni.ca, je dobil ostro kritiko Zakonodajno-pravne službe DZ. Mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki si ga lahko preberete tukaj, je namreč precej kritično in opozarja na vrsto ustavnopravnih, sistemskih in postopkovnih pomanjkljivosti.

Največja težava predloga je že v samem konceptu zakona. Predlagatelji so v enem samem aktu združili spremembe desetih različnih zakonov s področij davkov, dela, zdravstva, socialne varnosti, podjetništva in dolgotrajne oskrbe. Takšen tako imenovani "omnibus" pristop je po ustaljeni ustavnopravni praksi dopusten le izjemoma in ob zelo jasni vsebinski povezanosti ukrepov. V tem primeru pa te povezanosti ni.

Zakonodajno-pravna služba jasno opozarja, da predlagane rešitve niso dovolj povezane, da bi upravičevale skupno obravnavo. Namesto preglednega in transparentnega zakonodajnega postopka je nastal nepregleden paket različnih reform, ki posegajo na povsem različna področja. Takšna zakonodajna tehnika zmanjšuje pravno varnost in otežuje javno razpravo.

Težava je že samo poimenovanje zakona

Dodatna težava je že samo poimenovanje zakona. Čeprav naj bi šlo za interventni zakon, vsebina tega ne potrjuje. Interventna zakonodaja je praviloma namenjena hitremu odzivu na izredne okoliščine, kot so naravne nesreče, energetske krize ali druge izjemne razmere. Ukrepi morajo biti časovno omejeni in neposredno povezani z reševanjem konkretnega problema. 

Pri ZIURS pa gre večinoma za trajne sistemske spremembe davčne, socialne in zdravstvene zakonodaje. Večina ukrepov nima značaja začasnosti, nekateri pa naj bi se celo začeli uporabljati šele čez več mesecev ali leto dni. To pomeni, da predlog po vsebini ni interventen, temveč gre za skupek parcialnih reform. 

"Sodeč po naslovu naj bi Predlog zakona vseboval interventne ukrepe, vendar pregled njegovih določb pokaže, da takšna opredelitev ni ustrezna, saj ne odraža dejanske vsebine in področij urejanja niti ne opredeljuje konkretnega problema, ki naj bi ga reševal," so med drugim zapisali v 32 strani dolgem dokumentu.  

"Predlagane rešitve so raznovrstne in ne izkazujejo takšne stopnje vsebinske povezanosti, ki bi utemeljevala njihovo skupno obravnavo, zato bi jih bilo ustrezneje obravnavati v okviru ločenega noveliranja posameznih zakonov. Takšen pristop bi omogočil večjo jasnost, preglednost in celovitost pravnega normiranja ter s tem prispeval k pravni varnosti kot enemu izmed temeljnih elementov načela pravne države iz 2. člena Ustave," so jasni v Zakonodajno-pravni službi DZ.

Kot ocenjujejo v Zakonodajno-pravni službi DZ, je posebej problematično tudi pomanjkanje resnih analiz in strokovnih podlag. Zakonodajno-pravna služba opozarja, da zakonodajno gradivo ne vsebuje dovolj podatkov, izračunov in argumentov, ki bi dokazovali nujnost predlaganih ukrepov. V številnih primerih obrazložitve členov zgolj ponavljajo vsebino določb, ne pojasnijo pa njihovega namena, posledic ali ustavne dopustnosti.

Med najbolj spornimi področji je ponovno spreminjanje sistema normirancev. Zakonodajno-pravna služba opozarja, da gre že za tretji poseg v sistem v zelo kratkem času. Takšno stalno spreminjanje pravil pomeni resen udarec načelu pravne varnosti in predvidljivosti.
Podjetniki in samozaposleni morajo vedeti, kakšna pravila bodo veljala dolgoročno. Če država davčni sistem spreminja vsakih nekaj mesecev, ustvarja negotovost in zmanjšuje zaupanje v pravni red. Prav to pa je eden ključnih očitkov pravnikov – da zakon ruši načelo zaupanja v pravo, ki ga varuje tudi Ustava.

Poleg tega se odpira tudi vprašanje referendumskih pravic. Ker zakon združuje davčne določbe in druge vsebine, lahko pride do ustavnopravno sporne situacije glede možnosti razpisa zakonodajnega referenduma. "Predlog zakona spreminja več zakonov, ki posegajo na različna področja pravnega urejanja, zato je treba izpostaviti tudi ustavnopravni vidik, povezan z institutom zakonodajnega referenduma iz 90. člena Ustave. V številnih členih predstavlja novelo zakonov, ki urejajo davke in druge obvezne dajatve (2. do 14. člen, 25. in 26. člen Predloga zakona), v 36. do 38. členu pa začasni ukrep na področju davka na dodano vrednost. Ob tem je treba opozoriti, da drugi odstavek 90. člena Ustave izrecno določa štiri zakonodajna področja oziroma vrste zakonov, o katerih referenduma ni dopustno razpisati, med katerimi so skladno z drugo alinejo tega odstavka tudi zakoni o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter zakon, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna. Tako so v Predlog zakona, ki bi sicer lahko bil predmet referendumskega odločanja, vključene določbe, ki bi morale biti skladno z drugo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave izvzete iz referendumskega odločanja," so opozorili v Zakonodajno-pravni službi. 

dezurni@styria-media.si