Omet s stropa telovadnice Osnovne šole Center Novo mesto je prvič odpadel pred devetimi leti in od takrat ga, kot pravi ravnateljica Vida Zupančič Yebuah, vsak dan nametejo za polno smetišnico. “Takoj ko se je to zgodilo, smo poklicali pristojne na občinski oddelek za investicije in ti so po ogledu menili, da ne gre za nič življenjsko nevarnega, zato smo telovadnico uporabljali še naprej. Ves ta čas smo pometali in upali, da bo občina poskrbela za obnovo in da se medtem našim učencem ne bo nič zgodilo. Od vseh županov, ki so se v tem času zamenjali, smo dobili odgovor, da ni denarja,” pripoveduje Zupančič Yebuahova.
Inšpekcije vzele zares
Obisk sanitarne inšpektorice letošnjega junija je stvari vendarle premaknil. Ta je opaženo posredovala šolski inšpektorici, ta pa gradbenemu inšpektorju, ki si je telovadnico ogledal v začetku tega meseca. “Zahtevali bomo, naj se nastalo stanje popravi, ker je objekt po našem mnenju, glede na to da omet odpada, nevaren za uporabnike. Če bomo ocenili, da je treba izdati odločbo za nevarne gradnje, bo po zakonu del odločbe tudi prepoved uporabe telovadnice,” pove Tonček Žigante, vodja novomeške območne enote Inšpektorata RS za okolje in prostor.
Na Mestni občini Novo mesto so nam povedali, da bodo stropni omet telovadnice obnovili. Postopek javnega naročila že teče, tako da načrtujejo, da bo prenova lahko končana v treh tednih od dneva sklenitve izvajalske pogodbe.
Prostor še iščejo
Če bo inšpektor izdal odločbo o prepovedi uporabe telovadnice oziroma za primer obnove, o čemer ravnateljice z mestne občine še niso obvestili, ta že išče prostore, kjer bi učenci lahko telovadili. “Upam, da se nam bo uspelo dogovoriti z agencijo za šport glede uporabe športne dvorane Marof, čeprav, kolikor vem, je tudi ta ob dopoldnevih že polno zasedena. Kakršnekoli druge prilagoditve pouka telovadbe se mi zdijo v današnjih časih nedopustne,” meni Zupančič Yebuahova.
Večjih posegov ni bilo. Poslopje OŠ Center so zgradili leta 1929 in takrat je veljala za največjo in najlepšo šolo na Dolenjskem. Po bombardiranju med 2. svetovno vojno so jo leta 1946 prenovili, od takrat pa večje prenove ni doživela. “Še najslabša so električna napeljava in stranišča, vse je še iz časov po 2. svetovni vojni,” pove Vida Zupančič Yebuah, ravnateljica. Na mestni občini pravijo, da so v šolo v zadnjem desetletju vložili vsaj 600 tisoč evrov za vodovodno napeljavo, opremo gospodinjske učilnice, naprave v kuhinji, prenovo kletne etaže, zamenjavo radiatorjev, glavnega električnega priključka in ureditev zunanjega športnega igrišča. “Zaenkrat celovita prenova naše šole ni predvidena niti v dolgoročnih načrtih,” pravi Zupančič Yebuahova.