Kako boste zagotovili, da varčevanje, ki ga napovedujete, ne bo udarilo po najrevnejših?

Povsem preprosto. Večina ukrepov, predvsem starševska nadomestila in družinski prejemki, je povezana s cenzusom. Pri otroških dodatkih režemo najvišja zgornja razreda, kar pomeni, da v otroške dodatke socialno najšibkejših ne posegamo. Ključen argument je torej, da je večina teh ukrepov selektivna in se nanaša na srednji sloj, ne pa na tiste, ki so najbolj ogroženi.

Vendar srednji sloj obenem največ troši. Kako bodo ti ukrepi vplivali na gospodarsko rast?

Drži, zato smo hkrati predlagali razbremenitev srednjega sloja pri dohodnini.

To je res. A posameznik bo v najboljšem primeru na mesec plačal 35 evrov manj dohodnine. Vi pa režete otroške dodatke in porodniška nadomestila, obdavčili boste študente. Ukrepi niso sorazmerni.

Poglejte, nesrečen sem, da je treba iti v ukrepe ter zniževanje pravic na področju trga dela in sociale, vendar če želimo doseči cilj in v nekem doglednem času uravnotežiti proračun, je treba prevetriti vse pravice, ki jih ta država financira. Strinjam se z vami, da so ta področja zelo občutljiva, vendar s temi predlogi ne posegamo v nobeno socialno pravico. Posegamo v trg dela in družinske prejemke.

Ukinjate tudi brezplačen vrtec za drugega otroka, pravico, ki jo je uvedla SDS. V predvolilni kampanji ste kategorično zanikali, da bi to pravico ukinili. Zakaj ste si zdaj nenadoma premislili?

V času gospodarske rasti smo ljudem privoščili nove pravice. Najmanj, kar je treba narediti, je revizija teh pravic v zelo slabih časih. To bi bilo treba narediti že leta 2009, ko je gospodarstvo padlo za devet odstotkov. Danes živimo na tuj račun. Če nam s temi ukrepi ne uspe, bomo imeli milijardo 800 milijonov evrov minusa. Kdor misli, da se vse to da dobiti brez rezov v nekatere pravice, se moti. Naša odgovornost je, da posežemo tudi v pravice, ki smo jih dali pred nekaj leti. Če bomo blokirani z referendumi, sindikalnimi stavkami, ogorčenjem ljudi, je mogoče pričakovati samo še hujše reze.

Zakaj ne obdavčite luksuza? Zakaj ne uvedete davka na nepremičnine?

Davek na nepremičnine v tej državi imamo, in sicer v obliki nadomestil za stavbno zemljišče. Imamo tudi davek na luksuz. Imamo Lahovnikov zakon, ki z 90 odstotki obdavčuje tiste najvišje prejemke, ki najbolj odstopajo, torej najbogatejše. Vendar bi imelo uvajanje davkov učinek šele naslednje leto, mi pa moramo v proračun nekaj dobiti že letos. Poudaril bi še, da je večina ukrepov, ki jih predlagamo, začasne narave, dokler ne najdemo drugih virov in prihodkov.

O kakšnem obdobju govorimo?

Dokler se gospodarska rast ne dvigne spet na približno dva odstotka BDP oziroma dokler ne uravnotežimo proračuna.

Kdo zagotavlja, da se bodo vse te pravice, ki se zdaj krčijo, takrat vrnile?

Ne bodo se vrnile vse, temveč le nekatere. O tem se bomo pogovarjali s socialnimi partnerji. Kar predlagamo, so izhodišča za pogovore; to ni zabetonirano. Dovzetni smo za predloge, tudi o obdavčitvi najbogatejših. Vendar poudarjam, da morajo imeti učinek. Lahko naredimo najbolj optimalno dohodninsko lestvico, a boste zajeli le tiste v državnih podjetjih oziroma tiste, ki ne morejo skrivati prihodkov. Zasebnikov, ki prihodke skrivajo, s takimi ukrepi ne boste dosegli. To se sicer lepo sliši in je populistično, toda finančni izplen tega bi bil marginalen.

Pravice, ki jih krčite, se financirajo tudi iz socialnih prispevkov, ki jih plačujemo zaposleni. Se ne bi morala potemtakem zmanjšati tudi višina prispevkov?

Ni res. Z ukrepi našega ministrstva ne posegamo v pravice, ki so predmet kakršnegakoli zavarovanja. Otroških dodatkov, darila ob rojstvu otroka in dodatka za veliko družino ne ureja nobeno zavarovanje. V porodniški dopust ne posegamo, prvi trije meseci ostanejo nedotaknjeni. Posegamo v nadaljevanje, ko to ni več porodniški dopust, ampak starši dobivajo nadomestilo za varstvo in nego otroka in tudi za to nihče ne plačuje zavarovanja. Samo pri nadomestilih za brezposelne pride majhen del sredstev iz prispevkov za zavarovanje, vse preostalo je čisto financiranje iz državnega proračuna.

Imate izračune, koliko bi se zaradi nižjih prihodkov teh ljudi zmanjšala poraba in kako bi to vplivalo na gospodarsko rast?

Po tej logiki bi morali ljudem dati veliko denarja, da bi trošili in bi iz krize izplavali. Na eni strani moramo spodbuditi gospodarstvo in zategniti pas. Manj prihodkov družinam in posameznikom gotovo pomeni manjšo kupno moč. Ampak povejte mi, kaj pa doslej, ko smo te pravice ohranjali – se je kupna moč zato povečala?

Zakaj ne dvignete DDV?

Ker mislimo, da bi to dodatno obremenilo gospodarstvo pa tudi potrošnike. V prvi fazi je treba poiskati vire znotraj obstoječe porabe na čim trajnejši način.

Pravite, da so to izhodišča. Koliko je dejansko treba privarčevati?

Letos skupno 800 milijonov evrov, iz mojega resorja 120 milijonov evrov.

Koliko imate manevrskega prostora? Do kje ste pripravljeni popustiti?

Skupna vsota mora ostati ista. So pa naši ukrepi najobčutljivejši. Če se bo kje drugje našel kakšen vir, potem brez težav kakšno pravico obdržimo tam, kjer je. Z nižjim starševskim nadomestilom za varstvo in nego otroka bi samo letos privarčevali 40 milijonov, če bi ukrep izvajali vse leto. Če bo minister za finance ali kateri drugi minister našel pri sebi teh 40 milijonov evrov, bom to nadomestilo z veseljem obdržal tam, kjer je.

Ste pričakovali tak buren odziv sindikatov na vaše predloge?

Želimo si konstruktivnega in pragmatičnega pogovora z njimi. Upamo, da sindikati razumejo razmere in so jih pripravljeni reševati skupaj z nami. Najbolj veseli bi bili, če bi rekli: “Strinjamo se z nekaterimi ukrepi, z drugimi ne, to je treba dodati, to pa omiliti.” Najslabše bo, če bodo vse raztrgali in zavrnili.

Toda glede na pozicije, ki so jih zagovarjali doslej, je težko pričakovati servilnost sindikatov.

Sindikati se morajo zavedati naslednjega: če ne bomo dosegli uravnoteženja javnih financ, bodo sledili le še bolj boleči ukrepi. Denar, ki si ga bomo morali izposojati, bo vse dražji. Tisti, ki nam ga bo posodil, bo od nas zahteval podobno, kot zahteva od Grčije. Takrat ukrepov ne bomo več pisali mi, ampak nam jih bodo drugi. Ko se bodo gospodje, ki pljuvajo po teh ukrepih, tega zavedali, bomo lažje našli rešitve.

Pričakujete referendum o teh ukrepih?

Upam, da referenduma ne bo, da bo zmagala zdrava pamet. Da se bodo tisti, ki so najbolj proti, vprašali, kaj je alternativa. Lahko je rožice saditi in govoriti: zmanjšajte obseg sive ekonomije, poiščite denar, ki so ga zakopali tajkuni ... To so neprepričljive floskule tistih, ki ne želijo teh sprememb. Mi se zavedamo, kaj se da in kaj ne. Če ima kdo realen predlog, kako do denarja letos, naj ga da na mizo. Poglejte Grčijo – takšna bo Slovenija čez tri leta, če se nič ne zgodi.

Toda varčevanje bi že lahko potekalo ...

Točno.

Ampak vi ste prejšnji vladi zelo dosledno metali polena pod noge ...

To ni res. Kot opozicija smo predlagali najmanj tri pakete ukrepov, tudi varčevalne narave.

Trenutek, da dokončam vprašanje. Lani je imela vlada na mizi kup reformnih ukrepov; vsi so padli na referendumu. Se vam ne zdi, da bi z ukrepi, ki ste jih pomagali pokopati, veliko privarčevali?

Kdo je referendume sprožil? Mi jih nismo, pa bi jih lahko. Sprožili so jih sindikati.

To drži, vendar ste vi pri tem zelo konstruktivno sodelovali.

To ni res. Tudi če bi bila SDS podpornik teh zakonov, bi ravno tako padli.

No, najbrž bi bil rezultat drugačen, če bi se stranke glede reform poenotile.

Proti infrastrukturi sindikatov, ko so začeli zbirati podpise, se je skoraj nemogoče bojevati. Karkoli bi rekla naša stranka, bi zadeva padla, ker so bile reforme nesmotrno in napačno zastavljene. Ljudi se ne da žejnih peljati čez vodo. Če so rešitve slabe, bodo padle.

Kdaj boste sprejeli pokojninsko reformo?

Predvidoma naslednje leto. Analizirali bomo stališča in mnenja vseh vpletenih ter naredili sintezo. Pogledali bomo, kje so se kopja najbolj lomila, in tam poiskali kompromisne rešitve.

Kakšne načrte imate s padlim družinskim zakonikom?

Gotovo bomo v nove rešitve vključili vse tisto, kar ni bilo sporno v zakoniku, ki je padel na referendumu.

Torej vse razen dveh členov, ki sta urejala pravice istospolnih parov?

Na njih so se kopja najbolj lomila. Lahko da je še kje kakšna slaba rešitev. Veliko zavajanja je bilo tudi v času kampanje s strani enih in drugih. Nam je obstoječi predlog osnova, da analiziramo ključne dileme in oblikujemo rešitve, ki gredo v prid ljudski volji, izraženi na referendumu. Ne bomo pa posegali v pravice otrok, prav tako ne v pravice katerihkoli skupnosti. Dostikrat so lahko predlogi sporni na čustveni ravni. Tak je primer definicije družine. Če bi zadevo drugače poimenovali ob istem obsegu pravic, bi lahko bila manj sporna, pa je pragmatično gledano identična. Ne prejudiciram, kaj bomo naredili, le ponazoriti želim, da smo v družinskem zakoniku naleteli na polje vrednot in občutkov.

Kako pa ocenjujete delo zavoda za zaposlovanje? Ta teden smo v Žurnalu24 objavili zgodbo bralca, ki je brezposeln že eno leto; rad bi našel delo, pa je imel doslej le en razgovor s svetovalko.

Premalo so učinkoviti. Ključni problem je, da prepozno obravnavajo tiste, ki ostanejo brez dela. Posamezniku je treba v prvih dneh po izgubi službe najti delo. Dokler je še malo v šoku in motiviran, najraje prime za delo. Ko se enkrat navadi na nadomestilo, je čisto drugače. Tako kot če smo 14 dni na dopustu. Prvi dan je čisto drugače kot zadnji. Jaz sem zahteval, naj vodstvo te čase minimizira. Tako bi tudi prihranili denar pri nadomestilih za brezposelne. To je naš cilj, zato sem kritičen do zavoda, ki se obnaša preveč zbirokratizirano.