Predstavnika deviznih varčevalcev podružnic nekdanje Ljubljanske banke iz Hrvaške in BiH sta namreč v Banja Luki podpisala sporazum o sodelovanju v prizadevanjih za vračilo deviznih vlog. Sporazum sta podpisala hrvaški odvetnik Milivoj Žugić, ki zastopa nekaj hrvaških varčevalcev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, in predsednik Združenja državljanov BiH za vračilo starih deviznih vlog Svetozar Nišić.

Na vloge čaka 130.000 varčevalcev
Žugić je ob tem dejal, da 130.000 hrvaških varčevalcev nekdanje LB nestrpno čaka na odločitev v tožbi proti banki v primeru ˝Kovačić in drugi proti Sloveniji˝, ki naj bi jo 14. novembra objavilo sodišče v Strasbourgu. Takrat bo sicer veliki senat sodišča odločal o njegovi pritožbi na razsodbo sodišča iz novembra lani, ko je to zavrglo tožbo treh hrvaških varčevalcev, ker je ugotovilo, da sta bila dva tožnika že poplačana iz prodanega premoženja zagrebške podružnice LB, tretja varčevalka pa na Hrvaškem ni izkoristila vseh pravnih sredstev.

Nišić: Do vlog ima pravico 1.116.000 varčevalcev BiH

Več kot milijon varčevalcev iz BiH in Hrvaške naj bi bilo takšnih, ki po razpadu nekdanje SFRJ niso nikoli prišli do svojih deviznih vlog v takratni Ljubljanski banki v Zagrebu. © BOBO

Žugić je še pozval nekdanje varčevalce iz BiH, naj tudi sami vložijo čim več tožb, da bi Evropsko sodišče za človekove pravice dojelo, kakšni diskriminaciji so izpostavljeni. Nišić pa je dejal, da ima približno milijon 116.000 nekdanjih varčevalcev v BiH pravico do več kot milijarde in pol evrov na računih nekdanje Ljubljanske banke in beograjske Invest banke.

Slovenija: Vprašanje vlog bi morali reševati  v okviru nasledstva nekdanje SFRJ
Slovenija je sicer v skladu s teritorialnim načelom prevzela jamstva za stare devizne hranilne vloge, vložene v bankah na ozemlju Slovenije, in vztraja, da gre za vprašanje, ki mora biti rešeno v okviru nasledstva nekdanje SFRJ, saj je za hranilne vloge jamčila zvezna država in Slovenija deviznih vlog ni dobila. Vprašanje jamstev za stare devizne hranilne vloge bi bilo tako treba rešiti na pogajanjih v okviru Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu, kot to določa sporazum o nasledstvu.