Predstavnika deviznih varčevalcev podružnic nekdanje Ljubljanske banke iz Hrvaške in BiH sta namreč
v Banja Luki podpisala sporazum o sodelovanju v prizadevanjih za vračilo deviznih vlog. Sporazum
sta podpisala hrvaški odvetnik
Milivoj Žugić, ki zastopa nekaj hrvaških varčevalcev pred Evropskim sodiščem za
človekove pravice v Strasbourgu, in predsednik Združenja državljanov BiH za vračilo starih deviznih
vlog
Svetozar Nišić.
Na vloge čaka 130.000 varčevalcev
Žugić je ob tem dejal, da 130.000 hrvaških varčevalcev nekdanje LB nestrpno čaka na odločitev
v tožbi proti banki v primeru ˝Kovačić in drugi proti Sloveniji˝, ki naj bi jo 14. novembra
objavilo sodišče v Strasbourgu. Takrat bo sicer veliki senat sodišča odločal o njegovi pritožbi na
razsodbo sodišča iz novembra lani, ko je to zavrglo tožbo treh hrvaških varčevalcev, ker je
ugotovilo, da sta bila dva tožnika že poplačana iz prodanega premoženja zagrebške podružnice LB,
tretja varčevalka pa na Hrvaškem ni izkoristila vseh pravnih sredstev.
Nišić: Do vlog ima pravico 1.116.000 varčevalcev BiH
|
|
|
Več kot milijon varčevalcev iz BiH in Hrvaške naj bi bilo takšnih, ki po razpadu nekdanje SFRJ niso nikoli prišli do svojih deviznih vlog v takratni Ljubljanski banki v Zagrebu. © BOBO |
Slovenija: Vprašanje vlog bi morali reševati v okviru nasledstva nekdanje SFRJ
Slovenija je sicer v skladu s teritorialnim načelom prevzela jamstva za stare devizne hranilne vloge, vložene v bankah na ozemlju Slovenije, in vztraja, da gre za vprašanje, ki mora biti rešeno v okviru nasledstva nekdanje SFRJ, saj je za hranilne vloge jamčila zvezna država in Slovenija deviznih vlog ni dobila. Vprašanje jamstev za stare devizne hranilne vloge bi bilo tako treba rešiti na pogajanjih v okviru Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu, kot to določa sporazum o nasledstvu.
